Varuh (kot institut) je prejel 25 pisnih in dva telefonska odziva na oddajo Tarča - Dosje Kangler, od tega enega po oddaji Dosje Kangler 2. del (20. januar, TV SLO 1), vse ostale po prvi oddaji (6. januar, TV SLO 1). Dva odziva sta bila sočasno posredovana tudi Programskemu svetu RTV Slovenija.Varuh (kot institut) je prejel 25 pisnih in dva telefonska odziva na oddajo Tarča - Dosje Kangler, od tega enega po oddaji Dosje Kangler 2. del (20. januar, TV SLO 1), vse ostale po prvi oddaji (6. januar, TV SLO 1). Dva odziva sta bila sočasno posredovana tudi Programskemu svetu RTV Slovenija.

Varuh je prejel tudi peticijo podpore voditeljici oddaje Eriki Žnidaršič in oddaji Tarča, ki jo je na spletu podpisalo 6038 podpisnikov, ki so zahtevali 2. del oddaje Dosje Kangler.

Število odzivov je navedeno zgolj kot poročilo o odzivih, ne pa zato, da bi na njihovi podlagi varuhinja vrednotila oddajo. Varuhinja seveda vsakemu gledalcu odgovori, presoja oddaje pa poteka neodvisno tako od mnenj gledalcev kot tudi od ustvarjalcev oddaje in Programskega sveta. Odzivi gledalcev in ustvarjalcev oddaje so izhodišče za presojo, ključno pri njej pa je, ali je RTV Slovenija z oddajo izpolnila svoje poslanstvo glede zagotavljanja javnega interesa ter ali je sledila poklicnim merilom in etičnim standardom.

V oddaji Tarča Dosje Kangler so ustvarjalci oddaje analizirali 26 primerov zoper nekdanjega mariborskega župana, danes državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, ki so se vsi pravnomočno končali v njegovo korist. Gost prve oddaje (6. 1.) je bil Franc Kangler.

Gostje druge oddaje (Dosje Kangler 2. del, 20. januar, TV SLO 1), v kateri ustvarjalci preiskujejo, zakaj so se pravosodni postopki končali v prid nekdanjega župana, oz. analizirajo, kot je zapisano v opisu oddaje, »velik zdrs pravosodnega sistema«, so bili: Darko Simonič, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, dr. Zlatan Dežman, nekdanji sodnik, in Drago Kos, nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.

Odzivi gledalcev

Večina gledalcev je prvi Tarči naštevala očitke: »nespoštovanje gosta«, »blatenje gosta«, »sovražnost«, »nestrpno voditeljico«, »prostaški pristop«, »zlorabo novinarstva«, da »dodatno razdvaja že tako maksimalno razdeljen narod«, da voditeljica ni omogočila gostu, da bi odgovoril na očitke, da je bila oddaja kot sodni proces in politično motivirana. Odzive podpore oddaji in voditeljici oddaje (ter peticijo) pa je spodbudilo dogajanje po predvajanju prvega dela, in sicer zapisi na spletnih omrežjih in odločitev, da se drugi del oddaje ne predvaja v terminu oddaje čez teden dni. Takrat (13. 1.) je bila predvajana oddaja Premagajmo covid.

Primeri odzivov:

»Ocenjujem, da je oddaja bila izpeljana izjemno neprimerno in nedostojno. Razlog za takšno vsebino pa so najverjetneje prihajajoče parlamentarne volitve na katerih bo nastopil tudi g. Kangler.
G. Kangler je zaradi množičnih kazenskih ovadb, ki so bile zavržene, v življenju že tako ali tako veliko pretrpel. Ne samo on, temveč tudi njegova družina.« (M. T.)

»Ostro protestiram proti takšnim lažem in manipulacijam v zadnji oddaji Tarča, ko maltretirate človeka g. Franca Kanglerja, ki ga je sodišče oprostilo vseh obtožb.« (A. M.)

»Voditeljica kar naprej ni pustila do besede g. Kanglerju izsiliti si jo je moral sam, da ji je lahko povedal, da širi laži. Povabljenemu gostu ne dovoliti do besede, da bi se lahko branil očitkov, pa je res nedemokratično in zavrženo! Na ekranu smo ves čas spremljali izjemno nestrpno, prepirljivo in nekorektno voditeljico do gosta, ki se je trudil potrditi svojo nedolžnost. Na sodišču je bil v vseh obtožbah spoznan za nedolžnega. Torej ni kriv in sedaj bo “RTV Slo” obsojala to kar ni sodišče?« (M. M.)

»V teh dneh berem, da bi naj nekdo pritiskal na Eriko Žnidaršič in na ustvarjalce Tarče ki je bila v Četrtek. Sedaj me res zanima kdo ste vi na rtv da boste sodili človeku ki je bil oproščen v vseh 26 kazenskih ovadbah. Zakaj ne vprašate policije, tožilstva, sodnikov, kaj so naredili, da mu niso dokazali odgovornosti.« (L. B.)

“Oddaja je bila politično motivirana in namenjena blatenju F.K. in njegove politične opcije.” (Š. L.)

»Izražam svoje globoko nestrinjanje s postopki in pritiski, ki se izvajajo na gospo Eriko Žnidaršič. Pričakujem, da bo lahko v miru in profesionalno kot do sedaj nadaljevala svoje delo. Tarča je pomembna oddaja in gospa Erika se je s svojim profesionalnim pristopom dotaknila pomembnih tem naše družbe. S svojo nepristranskostjo nas je prepričala in po drugi strani pokazala ogledalo vsem, ki zlorabljajo svojo politično moč.« (M. J.)

»Po zadnji oddaji Tarča, kjer je gostoval nekdanji mariborski župan in zdajšnji državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, se vršijo nadaljnji pritiski na RTV in voditeljico oddaje Tarča. Erika Žnidaršič je bila v zadnjem tednu deležna več groženj, ustrahovanj, diskreditacij, pojavile so se celo govorice o tem, da bo odpuščena, prav tako pa je še vedno neznana usoda oddaje Tarča. Zaradi tehtnih vprašanj, ki jih je voditeljica zastavljala, je bila deležna napadov, predvsem s strani Kanglerja in trenutne vlade.
To je pripeljalo celo do tega, da bo v četrtek, 13. 1. 2022, potekala izredna seja Komisije za informativne programe RTV Slovenija, kjer bo razprava o oddaji Tarča z dne 6. 1. 2022. Erika Žnidarčič na to sejo ni povabljena in zdi se, da bodo odločali brez nje. Poziv k izredni seji programskega sveta in lažne informacije, ki so zaradi zadnje Tarče zakrožile v javnosti, so nedopusten pritisk na novinarje in urednike v celotnem informativnem programu.
IZRAŽAMO JASNO PODPORO EKIPI TARČA IN NJENI VODITELJICI, ERIKI ŽNIDARŠIČ.
Članom komisije, ki bodo razpravljali o Tarči, sporočamo tudi, da si želimo neodvisnih novinarjev, ki morajo svoje delo opravljati brez političnega pritiska.
Prav tako sporočamo, da si gledalke in gledalci želimo videti drugi del oddaje Tarča. V prvi oddaji je namreč voditeljica Tarče zaključila z besedami: "Hvala lepa za pojasnila. V naslednji Tarči jih pričakujemo od policije, tožilcev in sodišča. Hvala, ker ste nas spremljali", vendar pa ta teden Tarče ni na sporedu.
Na izredni seji bo prisotna tudi Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev. Pozvali jo bomo, da prenese naše sporočilo do Programskega sveta RTV in se zavzame za neodvisno RTV Slovenija, ki jo pričakujemo prebivalke in prebivalci.
Uprimo se političnemu usmerjanju javne RTV.« (Iz peticije)

Obravnava zadeve

Odziv urednika oddaje in v. d. odgovorne urednice

Skladno s Pravilnikom o delovanju Varuha pravic gledalcev sem za odziv prosila v. d. odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija, urednika oddaje in voditeljico oddaje. Voditeljica oddaje odgovora ni poslala, odziva urednika oddaje in v. d. odgovorne urednice vključujem v poročilo.

Urednik oddaje Tarča Boštjan Kogovšek je v odzivu na pisma po oddaji Dosje Kangler 13. 1. 2021 zapisal:
»Na nekatere žaljive, posplošene in neutemeljene zapise gledalcev o tem, kako manipuliramo in lažemo, niti ni vredno odgovarjati. Prepričani smo, da je naloga varuha tudi, da loči med utemeljenimi in politično motiviranimi kritikami, v katerih gledalci napadajo temo in oddajo, ki ni v skladu z njihovih političnim prepričanjem ter obenem predlagajo obravnavo druge teme. Hkrati nas pozivajo, kako naj pripravimo oddajo o Jankoviču, ki smo jo pripravili na enak način in to ne le enkrat - tudi za primere, za katere še ni bila sklicana obravnava.
PRVI DEL
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174642061
DRUGI DEL
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174643598
Še enkrat poudarjamo, kar je bilo sicer jasno iz vseh napovedi in poteka, da je bila oddaja namenjena analizi 26 primerov, ki so tekli zoper g. Kanglerja. Ključno vprašanje je, zakaj so preiskovalci odprli toliko zadev, ki so na koncu vse po vrsti padle ali se končale z oprostilno sodbo. To ni bilo nikakršno sojenje, kot želijo zdaj manipulativno prikazati nekateri posamezniki, ampak novinarska analiza, kar je naša dolžnost in tudi pravica, ki nam je nihče ne bo vzel. Vse zadeve so pravnomočno zaključene, zato je novinarska obravnava v tem primeru še veliko bolj smiselna, saj nikakor ni več mogoče vplivati na potek zadev. Naloga novinarstva je tudi, da gleda pod prste pravosodju, kako je v tem primeru opravilo delo. To temo smo načrtovali za naslednjo oddajo.
Vse, kar smo v oddaji navedli, so bila neizpodbitna dejstva, podkrepljena z ogromno dokumentacije. Sogovornik v studiu pa je na konkretna vprašanja odgovarjal s pavšalnimi obtožbami - lažete, zavajate - kar je nedopustno in zavajajoče, saj gre za obtožbo, ki jo z ničemer konkretnim ni utemeljil. Voditeljica je bila v tem primeru primorana sogovornika prekiniti in ga prositi, da obtožbo utemelji, saj je le na ta način mogoč dialog.
Glede na podobno vsebino pisem na račun Tarče bi lahko tudi sklepali, da gre za organizirano veriženje pisem. /…/ Prejeli smo tudi veliko sporočil in pisem podpore - podpisanih z imeni in priimki, tudi od človeka, ki je bil vpleten in kaznovan v enem izmed primerov.
Uredništvo Tarče«

V. d. odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik pa je v Poročilu v zvezi z oddajo Tarča, ki ga je poslala Varuhu in Programskemu svetu, zapisala:
»Ekipa oddaje Tarča je pričela pripravljati temo o primeru Kangler še v času mandata prejšnje odgovorne urednice, raziskavi teme so namenili veliko časa. Oddaja je bila namenjena analizi 26 primerov, ki so tekli zoper g. Kanglerja. Ključno vprašanje, zastavljeno tudi v obeh oddajah, je, zakaj so preiskovalci odprli toliko zadev, ki so na koncu vse po vrsti padle ali se končale z oprostilno sodbo. Oddaja je bila namenjena novinarski analizi, kar je naša dolžnost. Vse zadeve so pravnomočno zaključene, zato je novinarska obravnava v tem primeru še veliko bolj smiselna, saj nikakor ni več mogoče vplivati na potek zadev.
Naloga novinarstva je tudi, da gleda pod prste pravosodju, kako je v tem primeru opravilo delo. Pravosodje je v Sloveniji deležno različnih kritik, zato je prav, da se jim posveti temeljita analiza. Gotovo to ni zadnja oddaja, v kateri se bomo ukvarjali s težavami, ki pestijo pravosodni sistem, saj je tem veliko – od očitkov okrog diplome in pravosodnega izpita vrhovnega sodnika Masleše naprej. Tudi tem temam bomo posvetili oddaje v bližnji prihodnosti.
Podobno oddajo, kot je bila ta o primeru g. Kanglerja, je Tarča leta 2019 naredila tudi o g. Jankoviču, s to razliko, da ta takrat ni prišel v studio na pogovor.
Urednik Tarče Boštjan Kogovšek mi je v poročilu zagotovil, da so vse, kar je bilo v oddaji navedeno, preverili in da so vse trditve, izrečene v prispevkih, podkrepljene z ogromno dokumentacije.«

Dodatna pojasnila v. d. odgovorne urednice Informativnega programa

Med pripravo poročila sem prosila v. d. odgovorne urednice informativnega programa Jadranko Rebernik za dodatna pojasnila o tem, zakaj ob koncu oddaje 6. januarja ni bilo točne navedbe datuma oddaje z nadaljevanjem, zakaj se je uredništvo odločilo za obravnavo teme v dveh delih namesto v eni daljši in celoviti oddaji ter ali je uredništvo oddaje Tarča preverilo, da so objavljeni prisluhi res prisluhi in ne morda le policijski zapisi.

V. d. odgovorne urednice informativnega programa je odgovorila:
»V oddaji smo dvakrat napovedali, da pripravljamo nadaljevanje s predstavniki pravosodja in da bo to v naslednji Tarči. Za četrtek, 13.1., se je pripravljala posebna oddaja o covidu, za kasneje pa si nismo ekipa ni upala napovedati natančnega datuma, saj zaradi zaostrenih epidemioloških razmer nismo vedeli, kaj se bo dogajalo oziroma kako bomo izpeljali naslednjo oddajo. Tudi zdravje gostov je lahko v teh razmerah zelo nepredvidljivo.
Uredništvo si je prizadevalo za eno oddajo, v kateri bi bil v prvem delu gost Kangler, v drugem pa predstavniki pravosodja, ki se niso hoteli soočati z gostom kot na sodišču. Za oddajo v dveh delih so se odločili tudi zaradi dosegljivosti gostov v določenih terminih. Tudi vabila predstavnikom pristojnih inštitucij so bila zato poslana za dva možna datuma, 6.1. in 13.1. Podobno so v dveh delih v Tarči analizirali tudi postopke proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču na primeru gradnje Stožic.
Kolegi iz ekipe oddaje Tarča zagotavljajo, da je bilo vse, kar so v oddaji navedli, neizpodbitna dejstva, podkrepljena z ogromno dokumentacije. Že med sodnimi postopki so bili prisluhi javno objavljeni v posameznih medijih in predvajani na sodiščih.«

Mnenje varuhinje

Poklicna merila in načela novinarke etike v programih RTV Slovenija obravnavo ene teme v dveh ali več delih dovoljujejo. Vendar morajo biti pri tem izpolnjeni določeni pogoji.

Prvi je, kot navaja člen 2.2 Poklicnih meril, da v eni oddaji ni mogoče doseči celovitosti. V primeru oddaje Dosje Kangler v eni enourni oddaji vsekakor ni bilo mogoče predstaviti celovito vseh sodnih postopkov ter z (dodatnimi) gosti v studiu razjasniti vseh dilem, ki so se ob tem pojavile. Bilo bi pa to možno izvesti, če bi avtorji oddaje namesto v dveh enournih oddajah to izpeljali v eni dvourni oddaji. Glede na to, da je ob četrtkih zvečer na TV Slovenija 1 na voljo dvourni informativni programski pas, ki ga občasno zasedejo oddaja Ekstravizor ali druge dvourne oddaje (med eno in drugo Tarčo je bila na sporedu dvourna oddaja Premagajmo covid 19), bi to bilo možno. Takšna oddaja bi lažje dosegla celovitost, primeren obseg mnenj ter uravnoteženost sporočanja, kot predvidevajo Poklicna merila in načela novinarske etike, gledalcem bi olajšala celovit vpogled v obravnavano tematiko.

Drugi pogoj za obravnavo ene teme v dveh ali več oddajah je, da so oddaje s tedensko periodiko vsebinsko zaokrožene oziroma njihove vsebine celovito pojasnjene v obdobju 14 dni. Ta določba je bila v obravnavanem primeru spoštovana.

Tretji pogoj po členu 2.2 Poklicnih meril in načel novinarske etike je, da je treba na to »gledalce posebej opozoriti in napovedati natančen datum, uro in oddajo, v kateri bodo pojasnjene manjkajoče razširitve.« To določilo je bilo upoštevano samo delno. Ob koncu prve oddaje je voditeljica napovedala, da bodo pojasnila policije, tožilstva in sodstva predstavili v naslednji oddaji, ni pa napovedala točnega datuma. Na prvi pogled manj pomembna točka Pravil se je tokrat izkazala za zelo pomembno, saj bi točna navedba nadaljevanja oddaje preprečila burne razprave o morebitni »kazenski« ukinitvi Tarče in o domnevnem posegu v avtonomijo uredništva, ki so se pojavile v javnosti in na družbenih omrežjih po prvi oddaji. 10. 1. 2022 je vodstvo RTV Slovenija v sporočilu za javnost te navedbe sicer zanikalo, prav tako govorice o suspenzu voditeljice oddaje Tarča: »Govorica je neresnična, prav tako oddaja Tarča ostaja na sporedu Televizije Slovenija. Zaradi zaostrenih epidemioloških razmer bo ta četrtek izjemoma na sporedu posebna oddaja premagajmo covid-19. Odločitev o tem je bila sprejeta v začetku preteklega tedna in tako ni povezana z vsebino zadnje oddaje Tarča. Ob tem ostro obsojamo napade na naše zaposlene, vse poskuse blatenja ter izvajanja pritiska nanje in na celotni javni zavod RTV Slovenija.«

Menim, da se je vodstvo primerno odzvalo na govorice v javnosti, prav tako je primerno zaščitilo zaposlene pred napadi in pritiski. Ni pa nedvoumno sporočilo, da bo nadaljevanje Dosjeja Kangler 20. januarja, s čimer bi razblinilo dvome, ki so kljub pojasnilu v javnosti ostali vse do 20. januarja.

Veliko pripomb in pritožb gledalcev je bilo na vsebino in način izvedbe prve oddaje. Vsebina je bila napovedana s temi besedami: »Je bil Kangler žrtev političnega preganjanja, kot sam trdi, ali pa gre za poraz sistema, ki politiku, kljub toliko sumom korupcije in celo prisluhom, ni uspelo dokazati krivde?« Napovedana vsebina – novinarska analiza dela policije, tožilstva in sodstva - vsekakor je v javnem interesu, še zlasti glede sodno zaključenih primerov.

Način obdelave za javnost pomembne in zelo kompleksne teme pa ni bil primeren za dve ločeni enourni oddaji. Od ene do druge oddaje se je zaradi časovne odmaknjenosti fokus oddaje med gledalci že deloma izgubil, dodatno se je izgubil še zaradi dolgega, dvotedenskega časovnega razmaka.

V. d. odgovorne urednice informativnega programa je pojasnila razloge za dvodelnost oddaje, a odločitev za takšno časovnico ni bila optimalna. V prvi oddaji so umanjkali sogovorniki za odgovore na drugi del izhodiščnega vprašanja (»ali gre za poraz sistema«). Če bi obe oddaji združili v eno, bi izbira sogovornikov ustrezala fokusu oddaje, četudi ne bi vsi nastopali v oddaji sočasno, temveč ločeno v prvem delu Kangler in v drugem delu ostali gostje.

Zaradi razdelitve ene teme v dve oddaji je prišlo tudi do žanrske neenotnosti oddaje. Tarča je zasnovana kot pogovorna oddaja, praviloma z več gosti v studiu, žanrsko bi jo lahko opredelili kot okroglo mizo z dodatnimi elementi raziskovalnega novinarstva. V primeru obravnavanih oddaj je takšno obliko ohranila druga oddaja, prva pa je imela ob raziskovalnih elementih obliko intervjuja, ki pa za fokus oddaje ni bil ustrezen.

Fokus oddaje se je še dodatno izgubil zaradi »vrinjene« oddaje o covidu-19. V. d. odgovorne urednice je pojasnila razloge za umestitev oddaje o covidu v čas med prvo in drugo oddajo, iz tedaj hitro naraščajoče krivulje okužb lahko zaključimo, da je bila odločitev za oddajo o covidu točno na 13. januar tudi pravilna. A dejstvo je, da je oddaja o covidu med gledalci še povečala izgubo fokusa med prvo in drugo oddajo Dosje Kangler.

Glede očitkov gledalcev, da je bila oddaja Dosje Kangler pristranska in (še eno) sojenje Francu Kanglerju, je vnovična analiza oddaje na podlagi Poklicnih meril in načel novinarske etike ter Programskih standardov RTV Slovenije pokazala, da voditeljica v nekaterih primerih gostu res ni dala dovolj časa za odgovore ali zaključek misli, vendar tega ni počela bistveno več kot v drugih oddajah Tarča, zato je očitek o pristranosti neutemeljen. Gre za slog vodenja, ki pri gledalcih lahko pusti vtis pristranosti in nespoštovanja gosta zaradi odločnega načina spraševanja, čeprav ne krši poklicnih meril in načel novinarske etike.

Zato razlog za vtis med gledalci o pristranskosti in »novinarskem sojenju« v prvi oddaji ni bil način spraševanja, temveč obravnava ene teme v dveh oddajah na način, da v prvi oddaji ni bilo sogovornikov za vsa izhodiščna vprašanja oziroma temo oddaje.

Na koncu dodajam še pojasnilo, da sem v zvezi z oddajama prejela več kritičnih odzivov z različnimi poudarki, s tem poročilom pa odgovarjam vsem.

Marica Uršič Zupan

Varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov vsebin RTV Slovenija