Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Indice

Suggerimenti

Nessun risultato trovato.


Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Condividi TV Capodistria Radio × Menu

Esej na radiu

5 epizod

Esej na radiu

5 epizod


Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.

15.07.2024

Anastassis Vistonitis: Človekove pravice in poklicanost pisatelja

Grk Anastassis Vistonitis je eden najvidnejših pesnikov, esejistov in kritikov svoje generacije. Njegov esej Človekove pravice in poklicanost pisatelja, ki ga je prevedla Špela Brecelj, smo v radijsko obliko pretopili leta 2021. ''Pisatelj je aktiven državljan, za to je pri njem vprašanje estetike neločljivo povezano z vprašanjem etike. Danes se vsi dobro zavedamo, da je tiranija bistvo statične družbe, zaprte družbe, katere temeljna značilnost je strah pred svobodo; kljub temu nihče ni pripravljen živeti v suženjstvu in v tem celo uživati. V odprtih družbah našega časa lahko književnost in ustvarjalno pisanje nasploh pošljeta jasno sporočilo tiranom in uzurpatorjem človeške zavesti: na tem svetu ni več kotička, kamor bi se lahko skrili, ker je svoboda – kot je dejal pesnik – vedno na prvem mestu.'' Glasbeno opremo je pripravil Mihael Kozjek, in to odlomke iz Adagia za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, ki je v izvedbi tudi vodil člane Simfoničnega orkestra Sanktpeterburške državne kapele. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja.


08.07.2024

Esad Babačić: Prostori brez imen

Pesnik in esejist Esad Babačić je izdal več pesniških zbirk. Za pesem Donava je na Dunaju prejel mednarodno nagrado Hörbiger, v domovini pa nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus; nominiran je bil za Jenkovo in Veronikino nagrado. Za zbirko esejev Veš, mašina, svoj dolg? je prejel Rožančevo nagrado. Babačićev esej Prostori brez imen smo prvič predvajali leta 2021. ''Namesto uslužnosti in pohlevne upogljivosti njegovih meščanov bi morali ponuditi tisto, na kar je to mesto resnično lahko ponosno. Glede na to, da smo bili v osemdesetih metropola alternativne kulture v tem delu Evrope, bi lahko imeli, recimo, most Primoža Habiča, pevca skupine Niet. Ali pa podhod Braneta Bitenca pod Celovško cesto, tam pri Kinu Šiška pa spominsko ploščo na Johnny Rotten Square. Svoj košček ljubljanskega asfalta bi si zaslužil tudi nepozabni novinar Ivo Štandeker, pa seveda Rok Petrovič, ki je bil prvi pesnik med slalomisti in prvi slalomist med pesniki. Še veliko prostorov bi morali poimenovati z imeni, ki nas bodo v prihodnosti reševala pred puščavo, ki vse glasneje raste v naših prometnih dušah brez neba. Drugače bo Ljubljana resnično le še pokopališče prostorov, ki jih ne smemo pogrešati!'' Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek – odlomke iz Arabeske za simfonični orkester Pavla Mihelčiča v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Bojana Adamiča. Tonski mojster eseja Blaž Kumše, bralca Matjaž Romih in Mateja Perpar.


01.07.2024

Jorge Luis Borges: Esej o Swedenborgu

Pesnik in pisatelj Jorge Luis Borges je večkrat predaval o Emanuelu Swedenborgu in kot pisatelj v Cervantesovem jeziku morda tudi največ pisal o tem švedskem mistiku. Borgesov Esej o Swedenborgu smo prvič predvajali leta 2021. ''Pekel je druga stran Nebes, potrebna za ravnovesje stvarstva. Tej strani vlada Gospod. Skladje sfer je nujno za svobodno voljo, ki se mora nenehno odločati med dobrim, ki izvira iz nebes, in zlom, ki izvira iz pekla. Človek vsak dan, vsak trenutek vsakega dne uresničuje svojo večno pogubo ah zveličanje. Kar smo, to bomo. Tesnoba in groza agonije, ki se po navadi pojavita, ko je umirajoči v strahu in zmeden, nista pomembni. Lahko verjamemo v nesmrtnost duše ah ne, nedvoumno pa je, da je nauk, ki gaje razkril Swedenborg, bolj moralen in razumen, kot kakšno skrivnostno darilo, ki ga skoraj naključno dobimo v zadnjem trenutku. Swedenborg nas nagovarja h krepostnemu življenju.'' Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz Partite št. 6 v D-duru Sylviusa Leopolda Weissa v izvedbi lutnjista Francesca Romana. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Bernard Stramič in Lucija Grm.


24.06.2024

Janko Glazer: Rudolf Maister - Vojanov kot pesnik

Leto 2024 je leto generala Rudolfa Maistra, zato v poslušanje ponujamo esej pesnika in literarnega zgodovinarja Janka Glazerja: Rudolf Maister - Vojanov kot pesnik, ki je izšel v Kroniki slovenskih mest leta 1934, na radiu pa smo ga prvič predvajali leta 2016. ''Maistrovo pesniško delo ni bogato, je pa zanj tako značilno, da bi brez njega njegovi fiziognomiji manjkala ena najbolj bistvenih potez – izraz duše in globine; manjkali bi tisti zaokroženost in skladnost, ki njegovemu liku dajeta značaj vsestranske in harmonične osebnosti. Tako kot močne, široke osebnosti renesanse je general Maister združeval v sebi moža dejanj in moža besede, bil je vojskovodja in diplomat, bibliofil in poet – prav tako, kot je bil njegov dom, v katerem je sprejemal politike, hkrati shajališče književnikov. V tej ubranosti širine in globine je njegov čar – in z najboljšim, kar je ustvaril Maister pesnik, predvsem s slavospevi naši zemlji, bo živel prav tako nesmrtno kakor z zgodovinskim delom, ki ga je opravil Maister vojak.'' Glasbeni vrinki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki iz skladbe Andante cantabile iz Pripovedk za klarinet in klavir Blaža Arniča v izvedbi Dua Claripiano. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Mateja Grahovac in Ivan Lotrič.


17.06.2024

Verena Perko: Pravica do groba

Slovensko muzejsko društvo je letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo med drugim podelilo arheologinji in muzealki Vereni Perko. Njen esej Pravica do groba, ki je izšel v reviji Pogledi marca 2014, smo prvič predvajali leta 2018. ''Zrelost naroda odraža njegova sposobnost preroda. Vsak prerod pa temelji na očiščenju, odpuščanju in spravi, ki obredno zapirajo obdobje preteklosti. Ne domišljajmo si, da je strašna usoda razklanosti in medsebojnih obračunov doletela samo nas. To je usoda vseh, ki jih je zajela vojna vihra. Slovenci smo tu izjema le toliko, kolikor smo odlašali – in še odlašamo s tem, kar nam nalaga civilizacijska dolžnost, da opravimo dostojanstveno in srčno. V smrti smo vsi enaki, pri tem pa ne gre za vrednotenje dejanj, temveč za vrednotenje človeka kot bitja razuma in vesti.'' Glasbeni vrinki so odlomki simfonične pesnitve Otok mrtvih, op. 29 Sergeja Rahmaninova v izvedbi Saintluiškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Leonarda Slatkina. Izbral jih je Mihael Kozjek. Zvočni oblikovalec eseja Miha Klemenčič, bralec Bernard Stramič.


Pagina 1 di 1
Registrati alle e-novice

Registrati alle e-novice

Neveljaven email naslov