Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Indice

Suggerimenti

Nessun risultato trovato.


Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Condividi TV Capodistria Radio × Menu

Literarna matineja

190 epizod

Literarna matineja

190 epizod


Raziskujemo zanimive literarne krajine.

14.07.2024

Kako 120 let po njegovem rojstvu živi zapuščina Srečka Kosovela med Sežano in Tomajem?

Srečko Kosovel je fenomen slovenske poezije. Čeprav je umrl pri rosnih 22 letih, leta 1926, je s svojo poezijo in prodornim, vizionarskim mišljenjem v slovenski kulturni in duhovni prostor vtisnil neizbrisen pečat. O tem, kako se v njegovi rodni Sežani in širši kraški regiji ta pečat kaže danes in kako živi njegova ustvarjalna zapuščina, razmišljamo z Matejo Kralj, skrbnico Spominske sobe Srečka Kosovela na Ljudski univerzi Sežana in avtorico različnih projektov, povezanih s Kosovèlovo zapuščino.


10.07.2024

Šok po Frankfurtu in Bologni

Častnemu gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in v Bologni naj bi sledila večja podpora slovenskemu knjižnemu prostoru, upalo se je na zagon. Velik del založnikov, stanovskih združenj in društev je bil zato še posebej razočaranih, ko so letos prejeli manj sredstev. Slovenska knjiga naj bi po njihovem celo nazadovala. Na ministrstvu za kulturo na drugi strani poudarjajo, da očitek o drastičnem znižanju sredstev ne drži, v prihodnje pa da bodo povečevali sredstva. Kako razumeti nasprotujoče si ocene o stanju slovenskega založništva? Kako velik je šok po Frankfurtu in Bologni? Gostje oddaje: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc in profesor knjigarstva na ljubljanski Filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik.


04.07.2024

Kako je Ivan Cankar vrednotil leposlovje? S prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič

Ivan Cankar je nesporni klasik slovenskega leposlovja, po mnenju številnih tudi največji slovenski pisatelj. Njegova dela veljajo danes za zgled kvalitetne literature. So jih tako vrednotili tudi avtorjevi sodobniki? In kako jih je vrednotil sam? Je Cankar sploh razmišljal o razliki med bolj in manj kakovostno literaturo in če je, s kakšnimi merili je vrednotil književna besedila? O tem, tokrat predvsem s poudarkom na Cankarjevih romanih, z redno profesorico dr. Alojzijo Zupan Sosič, ki se z Ivanom Cankarjem, njegovo leposlovno in neleposlovno zapuščino poglobljeno ukvarja že desetletje.


23.06.2024

Slovenci in ljubezenski roman

Slovenski žanrski roman v zadnjem desetletju in pol doživlja pravi preporod in postaja vse bolj priljubljen tudi med domačimi bralci. Ti znotraj izvirnega žanrskega nabora za zdaj najraje segajo po slovenskih kriminalkah. Kriminalni romani so najbolj priljubljeni tudi med avtorji oziroma avtoricami, ki se odločijo za žanrsko pisanje, kar pa se bo morda že v kratkem spremenilo: Cankarjeva založba namreč z novo knjižno zbirko, poimenovano Razmerja, namenjeno izvirnim slovenskim ljubezenskim romanom, suvereno dopolnjuje našo ponudbo žanrske literature. O tem, ali Slovenci imamo svoj veliki ljubezenski roman, o tem, kaj sploh je ljubezenski roman ter ali gre za trivialni žanr ali ne, pa tudi o tem, kako je zbirka Razmerja nastala in kaj ponuja, razmišljamo s pobudnikom za njen nastanek, izr. prof. dr. Andrejem Blatnikom in z njeno urednico, Laro Paukovič.


18.06.2024

Studio AA: "Razumeti morava kontekst, v katerem bo knjiga nastopala"

Kaj vse je treba misliti pri grafičnem oblikovanju knjig? V kakšni meri in kako je treba pri njihovem oblikovanju misliti na zvrstne ali žanrske specifike dela, kako oblikovno zasnvo knjige določa dejstvo, da je knjiga tudi tržno blago? Kako oblikovanje knjig vključuje ciljno publiko? To je le nekaj izmed vprašanj, ki jih pretresamo z Anjo Delbello in Aljažem Veselom, priznanima, večkrat nagrajenima oblikovalcema, ki delujeta pod okriljem Studia AA.


13.06.2024

Tonske slike literature

Radijska in televizijska režiserka ter scenaristka Irena Glonar in tonski mojster Jure Culiberg sta v štirih desetletjih dela v Uredništvu igranega programa na Arsu ustvarila osupljiv opus in z njim močno obogatila arhiv igranih radijskih oddaj. Popis radijskih del Irene Glonar obsega več kot 1800 oddaj, v kar niso vštete glasbene oddaje. Nič manjši ni opus Jureta Culiberga – če pogledamo samo v arhiv radijski iger, jih z njegovim tonskim podpisom najdemo 556. z Ireno Glonar in Juretom Culibergom tokrat razmišljamo o radiofonskih izvedbah leposlovnih besedil. Kaj vse je treba imeti v mislih, ko leposlovno besedilo prenašaš v igrano, zvočno obliko. Koliko te pri prenosu leposlovnih besedil v radiofonsko obliko usmerja samo besedilo, koliko lahko slediš svoji poetiki. In, ne nazadnje: kako je potekal ta prenos v času pred digitalizacijo in kako v času po njej.


02.06.2024

Jana Bauer: "Literatura je najboljši način za spoznavanje različnih kulturnih okolij"

Jana Bauer je nedvomno ena izmed najbolj prepoznavnih in strokovno podkovanih oseb v našem knjižnem prostoru. Od leta 2012 deluje kot glavna urednica revije Sodobnost, bdi tudi nad oblikovanjem in izborom knjižnega programa pri KUD Sodobnost International, poleg tega je zasnovala nekatere izmed naših najbolj uspešnih projektov za spodbujanje in razvijanje bralne kulture – omeniti velja vsaj projekta Bralni vlak in Naša mala knjižnica. Leta 2021 ji je Društvo slovenskih založnikov podelilo priznanje Naj osebnost založništva. Jana Bauer je ob vsem tem tudi uveljavljena mladinska pisateljica, sodi med naše najbolj nagrajevane sodobne avtorice mladinske književnosti, njeno doselj najodmevnejše delo, Groznovilca v hudi hosti – zgodbe o zelo neobičajni, razgrajaški vili, oziroma groznovili – je prevedeno že v devetnajst jezikov. Z njo razmišljamo o slovenskem založniškem prostoru in njegovih posebnostih, o bralni pismenosti, o leposlovnem ustvarjanju, mladih bralcih in še čem.


28.05.2024

Dr. Kristina Kočan: "Če v nekem pesniškem izboru najdemo trideset avtorjev in eno avtorico, to kaže nepravo sliko"

Pesništvo je bilo v Sloveniji dolga desetletja predvsem domena moških, tako vsaj lahko sklepamo, če prelistamo različne antološke izbore slovenske poezije ali če pregledamo sezname prejemnikov najbolj eminentnih priznanj za pesniško ustvarjanje. Čemu kaže to pripisati? So pesnice res šele v zadnjem desetletju ali dveh bolj množično vstopile v naš književni prostor? Ali pa je morda drugače in v Sloveniji lahko odkrivamo kontinuiteto pesništva žensk, le da to ni uspelo priti do svojega glasu? Na ta vprašanja ponuja odgovor knjiga Za robom jezika, Antologija sodobnih pesnic Maribora, ki je izšla pri založbi Litera. Podpisuje jo dr. Kristina Kočan.


21.05.2024

Ana Geršak: "V poeziji me nagovarja isto kot v prozi: zanimajo me eklektičnost, kontradiktornost, igrivost"

Ana Geršak je uveljavljena literarna kritičarka, pred dobrim desetletjem je za svoje kritiško delo prejela Stritarjevo nagrado, in dolgoletna literarna urednica, ki med drugim ureja leposlovje tudi pri založbi Goga. Čeprav je udomačena v petih jezikih – ob domači slovenščini še v italijanščini, ruščini, francoščini in angleščini – in je že podpisala nekaj leposlovnih prevodov, se nima za prevajalko. Verjetno pa se ne zmotimo, če jo označimo za navdušeno, poglobljeno in zelo razgledano bralko. Z njo razmišljamo o kanonu, kakovostnih knjigah, merilih za to kakovost in še čem.


14.05.2024

Razpotja sodobnega slovenskega romana

Letošnja komisija za nagrado kresnik je izbirala med 185 romanesknimi naslovi; lani jih je bilo nekoliko manj – nabor romanov, ki so se potegovali za to nagrado, je obsegal 170 del. Zato pa je bilo leto prej, v letu po epidemiji, število novih izvirnih slovenskih romanov – 200. Zdi se, da našo romaneskno, morda celo literarno ustvarjalnost sploh, zaznamuje izjemna produktivnost. Kakšne pa so kakovost, izvirnost, drznost teh del? Gostimo člana komisije za nagrado kresnik, literarna kritika, Roberta Kureta in Tanjo Petrič.


07.05.2024

Stik avtorja in bralca je pomemben za oba

Ljubiteljem mladinske literature tudi letošnjo pomlad poživlja vseslovenski festival mladinske literature Bralnice pod slamnikom. Festival, letos že štirinajsti po vrsti, poteka v organizaciji Miš založbe in osmih knjižnic soorganizatork, tokrat pod naslovom Knjiga – moja izbira! Bralnice potekajo že od marca, sklenile pa se bodo konec maja, pred tem bodo gostile še osrednjo gostjo, priljubljeno nizozemsko mladinsko pisateljico Anno Woltz. Več pa v nadaljevanju. Gostimo dr. Tino Bilban, avtorico in urednico, ki je letos sodelovala pri snovanju festivalskega strokovnega srečanja, in Matejo Novak, vodjo uredništva Miš založbe ter koordinatorko festivala.


25.04.2024

Žiga Valetič: "To smo mi, ki delamo knjige - delavci knjig"

Žiga Valetič je človek mnogoterih s knjigo povezanih vlog; del sebe je – kot avtor, prevajalec, urednik, založnik ali oblikovalec – vtisnil v približno tisoč knjig. Ob tem je tudi njihov zbiratelj. In, seveda, bralec. Svoja razmerja s knjigami doživeto in večplastno ubesedi v knjigi Nomadi med platnicami, ki jo je posvetil vsem delavkam in delavcem knjig.


24.04.2024

Za privzgajanje pristnega veselja do branja imamo zelo malo časa

Kulturno umetniško društvo Sodobnost International se že dolgo načrtno posveča spodbujanju ljubezni do branja pri mladih in najmlajših. Eden izmed projektov, ki so jih v ta namen razvili, je projekt Naša mala knjižnica. Sprva slovenski projekt je leta 2014 postal mednarodni, leta 2016 pa mu je skupina strokovnjakov Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo Evropske komisije prisodila laskavi naziv zgodba o uspehu. Priznanje mu je podelila tudi mednarodna sekcija za mladinsko književnost IBBY. Gostimo Alenko Urh, vodjo slovenskega dela projekta in Katjo Kac, vodjo mednarodnega sodelovanja pri KUD Sodobnost International.


16.04.2024

Dr. Manca G. Renko: "Nič nam ne pomaga bolje razumeti sveta kot umetnost"

V slovenski založniški prostor vstopa nova založba No!press, ki bo, tako se zdi, s svojimi izdajami razveselila knjižne sladokusce. Kot je za STA povedala ustanoviteljica in odgovorna urednica, dr. Manca G. Renko, je vizija nove založbe izdaja skrbno izbranih knjig, ki so pomembne ne le za slovenski prostor, ampak tudi za lažje razumevanje sveta. Z dr. Manco G. Renko tokrat o premisleku, ki je vodil do ustanovitve založbe, o načrtovanih izdajah in o slovenskem založniškem prostoru sploh.


09.04.2024

Maša Ogrizek: "Zelo pomembno in dragoceno je, da tvorimo tudi druge skupnosti, ne le družinske"

Kako pomemben je sočlovek za to, da se začnemo odpirati svetu ali samemu sebi? Kdo sodi v našo najožjo skupnost? Je ta skupnost vedno tudi naša primarna družina? Kako nas določa naš družbeni spol? Kako in koliko o tem sploh razmišljamo? Maša Ogrizek, uveljavljena mladinska pisateljica, je teme, ki jih odpirajo omenjena vprašanja, občuteno povezala v razgiban, večplasten roman Gospodična z monstero, ki je izšel pri Mladinski knjigi. Delo nagovarja tudi odrasle, čeprav je morda pisano predvsem za mlade bralce. Z Mašo Ogrizek pa ne razmišljamo le o njem, temveč tudi o drugih temah, ki jo kot posameznico in ustvarjalko vznemirjajo.


02.04.2024

"Poezija zaradi poezije je trenutno v Gazi nedosegljiv luksuz"

Od začetka izraelskega napada na Gazo oktobra lani so palestinski literarni avtorji in avtorice med najbolj vidnimi javnimi glasovi, ki opozarjajo na grozodejstva, ki smo jim priča v Gazi in v Palestini širše. Toda zgodovina se ni začela lanskega oktobra. Za večino Palestincev in Palestink so namreč razseljenost, vojne in okupacija nekaj, kar jih spremlja vse življenje. Z gostjami, prevajalkami, ki so tako ali drugače prišle v stik s palestinsko pisano besedo – Lili Potpara, Zarjo Vršič, Katjo Zakrajšek in Barbaro Skubic premišljujemo na kakšne načine se palestinska izkušnja razkriva v delih palestinskih literarnih avtorjev in avtoric: Susan Abulhawe, Mosaba Abu Tohe, Ghassana Zaqtana, Mohameda Abdula Monema, Sonie Nimr in drugih.


15.03.2024

"Ted Hughes je nekoliko svojevoljno interpretiral svoj vpliv na Sylvio"

Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje pod naslovom Ljubezenska pesem norega dekleta, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. Razmišljamo pa tudi o tem, kako obsežen je mladostni opus Sylvie Plath, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.


15.03.2024

Dr. Brane Senegačnik: "Gre za neke vrste krščanski eksistencializem"

Pesnica Vittoria Collona velja za eno največjih italijanskih renesančnih pesnic. Kot pesnica se je uveljavila že v mladih letih, z leti pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Deležna je bila vrhunske humanistične izobrazbe, vse življenje se je gibala v eminentnih kulturnih krogih na italijanskem ozemlju, v katerih je igrala tudi pomembno vlogo. Slovencem je bila relativno neznana do izida dvevojezične italijansko-slovenske izdaje njenih Sonetov. Izšli so v zbirki Sidera pri založbi Družina, v prevodu Alojza Gradnika, Braneta Senegačnika in Mateja Venierja. S tem nam je postal dostopen obsežen del njenega pesniškega opusa, obsežnejši je na voljo le še v angleškem prevodu. Veliko pesnico in intelektualko predstavljata dr. Brane Senegačnik in mag. Matej Venier.


11.03.2024

Édouard Louis, izjemen opazovalec sistemskega nasilja, ki so mu podvržena naša telesa

Francoski pisatelj Édouard Louis je s svojim knjižnim prvencem, Opraviti z Eddyjem, zaslovel tako rekoč čez noč, in to ne le v Franciji, pač pa v mednarodnem prostoru in dodobra poznan je tudi pri nas. Louis je eden izmed tistih ustvarjalcev, ki knjigo razumejo kot orožje, sebe pogosto naslavlja kot pisatelja nasilja – in nedvomno je eden izmed najbolj subtilnih, lucidnih opazovalcev sistemskega nasilja, ki smo mu podvrženi vsi, čeprav nekateri izraziteje in čeprav se nekateri tega zavedajo, drugi ne. O Louisovem življenju in delu razmišljamo ob njegovi knjigi Boji in preobrazbe neke ženske, ki je v prevodu Iztoka Ilca izšla pri založbi cf*. Poglobljeno spremno besedilo je prispevala tokratna gostja, pisateljica in publicistka Dijana Matković.


03.03.2024

"Njo dajejo v poseben predalček." Mita Gustinčič Pahor o Selmi Lagerlöf

Švedska pisateljica Selma Lagerlöf, prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost in prva švedska oseba s tem priznanjem, je slovenskim bralcem vse prej kot neznanka; prve prevode njenih del smo dobili v dvajsetih letih minulega stoletja, trenutno najnovejšega, Cesar Portugalije, slabih sto let pozneje, leta 2020, ko je v novem prevodu Mite Gustinčič Pahor izšel v zbirki klasična Beletrina. Prav z Mito Gustinčič Pahor razmišljamo o avtorici, ki je s preprostim, liričnim slogom pisanja jasno potrdila, da je manj lahko več.


Pagina 1 di 10
Registrati alle e-novice

Registrati alle e-novice

Neveljaven email naslov