Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Indice

Suggerimenti

Nessun risultato trovato.


Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Risultati della ricerca

Condividi TV Capodistria Radio × Menu

Literarni večer

56 epizod

Literarni večer

56 epizod


Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.

11.07.2024

Wole Soyinka: Obdobje razpada – ob pisateljevi 90-letnici

Te dni bo 90 let dopolnil nigerijski pisatelj svetovnega slovesa, nobelovec Wole Soyinka, ki mu namenjamo nocojšnji Literarni večer. Soyinka je vsestranski besedni ustvarjalec, ki piše v angleščini in po svetu slovi predvsem kot dramatik, v domovini Nigeriji pa tudi kot ustanovitelj številnih gledališč ter igralec in avtor gledaliških songov. Je tudi pesnik, esejist in romanopisec. Pred leti je obiskal Puljski knjižni sejem in predstavil svoj roman Obdobje razpada, ki je takrat izšel v hrvaškem jeziku. Tudi na Radiu Slovenija smo v preteklih desetletjih predvajali nekaj Soyinkovih radijskih iger in mu na programu Ars posvetili več oddaj. Nocoj bomo slišali odlomek iz omenjenega romana ter iz knjige spominov Ake: leta otroštva. Slišali bomo tudi Soyinkova razmišljanja, ki jih je delil z občinstvom na omenjenem knjižnem sejmu. Spregovoril je o vojni v Biafri konec šestdesetih let prejšnjega stoletja in o obdobju, ki ga je preživel v zaporu. Avtor oddaje Urban Tarman, prevajalca Janko Moder (Ake: leta otroštva) in Urban Tarman (Obdobje razpada), interpreta Uroš Fürst in Rok Kravanja, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Produkcija 2019.


09.07.2024

Wang Wei, pesnik kitajske zlate dobe

Wang Wei (699–761) je bil kitajski pesnik, slikar in glasbenik v obdobju dinastije Tang. Velja za enega najuglednejših literatov svojega časa. Danes je znan predvsem kot pesnik narave in krajinski slikar, čeprav se ni ohranila nobena njegova slika. Pri njem sta se prepletala poezija in slikarstvo. Njegovo pesniško ustvarjanje so celo označili za pesmi v slikah. Precejšen vpliv na njegovo pisanje pa je imel tudi čan budizem, predhodnik japonskega zen budizma. Do danes se je ohranilo približno 370 njegovih pesmi. Zanje je značilno, da je v njih malo človeške prisotnosti, pesmi so bolj usmerjene k naravnim pojavom. Prevajalka Maja Lavrač, interpreta Mojca Ribič in Boris Juh, bralka Lidija Hartman, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar, leto nastanka 1995.


04.07.2024

Nathaniel Hawthorne: Škrlatno znamenje

Pisatelj Nathaniel Hawthorne, ki se je rodil pred 220 leti, sodi med ameriške klasike 19. stoletja, ki so močno zaznamovali književnost ne samo 19., ampak tudi 20. stoletja. Hawthorne je bil časnikar, nekaj časa pa inšpektor pri carini in konzul v Angliji. Zaslovel je z zbirko novel Dvakrat povedane zgodbe, njegovi romani pa prikazujejo življenje v tradicionalnem ameriškem puritanskem okolju. Škrlatno znamenje obravnava vprašanja posameznikovega greha, krivde, dostojanstva in sprejemanja družbe, temi krivde in kaznovanja pa je z namigi na čarovništvo obravnaval tudi v romanu Hiša sedmerih zatrepov. Na ta romana, prevedla sta ju Janez in Bogdan Gradišnik, se je leta 2004 osredotočil avtor Literarnega večera Tone Frelih. Inrerpret Aleš Valič, napovedovalca Jasna Potočnik Topler in Jure Franko, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Staš Janež, asistent zvoka Zmago Frece, režiser Gregor Tozon. Redaktorja Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev). Produkcija 2004.


02.07.2024

Carol Ann Duffy: Sanjala sem, da me je napisal

Škotska pesnica Carol Ann Duffy je zaslovela s svojimi ljubezenskimi pesmimi, ki so običajno napisane kot monologi. Glasovi v njenih pesmih pogosto pripadajo ljudem z robov družbe, ki svetu zamerijo njegovo nepravičnost – nekateri kritiki so jo oklicali celo za pesnico popovojne Anglije, ki ji je vladala Margaret Thatcher. Čeprav je šele v poznejših pesmih začela pisati tudi o lezbični ljubezni, so njeno poezijo vselej imeli za feministično: eden izmed njenih lirskih subjektov je, recimo, ženski model, ki kubističnemu slikarju pozira gola, v zbirki Žena sveta pa spoznamo ženske resničnih in izmišljenih zgodovinskih moških osebnosti, na primer Ezopa, Poncija Pilata, Fausta, Heroda, Kvazimoda, Lazarja, Sizifa, Freuda, Darwina in celo King Konga. Ezopova žena se naveliča njegovega neprenehnega moraliziranja, Freudova žena se pritožuje nad njegovo obsedenostjo s penisi, Sizifova nad njegovo deloholičnostjo, Lazarjeva žena pa si najde novega moža, a ji novo zvezo uniči Lazarjevo vstajenje od mrtvih. Carol Ann Duffy je še posebej priljubljena v Veliki Britaniji, kjer so njene pesmi redni del učnih načrtov v šolah, od leta 2009 pa je tudi angleška dvorna pesnica. Oddajo je pripravila Tina Poglajen, ki je tudi prevedla nekaj njenih pesmi. Pesmi Grejem njene bisere in Izobrazba za prosti čas je prevedla Ifigenija Simonović. Interpretirata Lena Hribar in Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Lidija Hartman in Maja Moll, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.


27.06.2024

Pablo Neruda: Vsesplošni spev

Pablo Neruda, veliki čilski pesnik, sodobnik Kosovela, je svoj Vsesplošni spev začel pisati leta 1948 in ga končal čez dve leti. Zaradi vsebine, v njej prepleta zgodovino ameriške poloble, mitologijo, nacionalni zanos, osebne spomine in komunistično vznesenost, je bilo delo natisnjeno v Mehiki. Aleš Berger je iz Vsesplošnega speva izbral in prevedel trinajst pesmi iz petnajstega razdelka, ki ga je Neruda naslovil Jaz. V njem se je ozrl po postajah svoje življenjske poti od rojstva do trenutka, ko je Vsesplošni spev končal. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


25.06.2024

Brižinski spomeniki

Ob dnevu državnosti predvajamo Literarni večer o Brižinskih spomenikih. To nastarejše ohranjeno slovensko besedilo vsebuje tri verske obrazce, ki so jih zapisali proti koncu desetega stoletja, nastali pa so verjetno že dobro stoletje prej. Slišali jih boste v izvirniku in v sodobni slovenščini. Avtorja oddaje Jože Faganel, Tine Logar, Interpreti Janez Albreht, Štefka Drolc, Boris Juh, Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonska mojstrica Metka Rojc, režiser Aleš Jan. Posneto leta 1993. Urednika oddaje Andrej Arko, Staša Grahek.


18.06.2024

Janko Moder

Pred dobrim mesecem dni je minilo 110 let od rojstva Janka Modra, enega naših najplodovitejših književnih prevajalcev. Za svoje prevajalsko delo je dvakrat prejel Sovretovo nagrado. Moder je bil tudi urednik pri Cankarjevi založbi in soustanovitelj Društva slovenskih književnih prevajalcev, uveljavil se je še kot jezikoslovec in pisatelj. Umrl je leta 2006 v Ljubljani. V oddaji, ki je nastala leta 1984, ga predstavljamo z izborom njegovih prevodov poezije. Avtor scenarija: Andrej Arko; avtorji literarnega dela: France Prešeren, Johann Wolfgang von Goethe, Giorgos Seferis, Jean Baptiste Poquelin Molière, Boris Leonidovič Pasternak, Frédéric Mistral; avtor prevoda: Janko Moder; režiserka: Rosanda Sajko; bralka: Nadja Jarc; govori: Janko Moder; interpreta: Polde Bibič, Iva Zupančič; mojstrica zvoka: Metka Rojc; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 1984.


16.04.2024

Mojstrica poustvarjalne besede: Živa Čebulj

Živa Čebulj je prevajalka, pesnica, prevodoslovka in gledališka lektorica. Poleg proznih avtorjev prevaja tudi poezijo in dramska besedila. Za prevod prvega dela osebne antologije Andrée Chedid Ubesediti pesem je pred dvema letoma dobila nagrado Radojke Vrančič, lani pa so ji pri založbi Poetikon izdali tudi pesniški prvenec Sama ljubezen je to. V oddaji se ji posvečamo kot prevajalki. Poleg njenih razmišljanj o prevajanju boste poslušali tudi odlomke iz romanov v njenem prevodu: V odsotnosti moških Philippa Bessona, Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih Mathiasa Enarda in Tisto neustavljivo Metke Zupančič ter nekaj pesmi Andrée Chedid. Avtorja oddaje Matej Juh, Živa Čebulj, prevajalka Živa Čebulj, interpreta Branko Jordan in Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2024.


26.03.2024

Tjaša Mislej: Naše skladišče

Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.


12.03.2024

Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata

Ujeti ali svobodni? Francoski eksistencialistični pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre je človeku pripisoval polno odgovornost za svoja dejanja, saj so ta posledica posameznikove svobodne volje. V drami Zaprta vrata dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor: pekel. Avtor oddaje Marko Trobevšek, prevajalka: Draga Ahačič, Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever, Estelle: Nina Valič. Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Produkcija: 2020


20.12.2022

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.


13.12.2022

Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo – Ars teatralis ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha

Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.


24.11.2022

Henrik Ibsen: Nora - Literarni večer ob maturi 2023

Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs


07.06.2022

Trubar in slovenska reformacija

Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017


11.04.2022

Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby

Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar


13.04.2021

Ivan Tavčar: Visoška kronika

Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura  - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.


16.03.2021

Lojze Kovačič: Prišleki, 2 del

V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.


16.02.2021

Lojze Kovačič: Prišleki, 1. del

Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.


19.01.2021

Drago Jančar: Veliki briljantni valček

Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.


15.12.2020

Dominik Smole: Antigona

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.


Pagina 1 di 3
Registrati alle e-novice

Registrati alle e-novice

Neveljaven email naslov