Replika najstarejšega znanega kolesa je lovorika za zmagovalca Dirke po Sloveniji, prav tako ima vsaka izmed petih etap unikatno priznanje za zmagovalce dneva. Ob tem čaka zmagovalca devet tisoč evrov nagrade, skupni nagradni sklad pa znaša 64.766 evrov.
Trije najboljši kolesarji v skupni razvrstitvi dirke Po Sloveniji ob koncu prejmejo posebne trofeje – replike najstarejšega znanega, 5.200 let starega lesenega kolesa, ki so ga našli na Ljubljanskem barju. Foto: Organizator/Mario Stiehl
Skupni nagradni sklad 27. Dirke po Sloveniji znaša 64.766 evrov, od tega se bo 20.591 evrov razdelilo med skupno najboljšo deseterico, pri čemer zmagovalec prejme 9038 evrov, drugouvrščeni 4513 evrov in skupno tretji 2263 evrov.
Časovna nagrada - odbitne sekunde
A za kapetane in vodje ekip so med dirko najpomembnejša dodatna nagrada bonifikacije oziroma odbitne sekunde. Zmagovalcu posamezne etape se odbije 10 sekund, drugouvrščenemu 6 in tretjemu 4 sekunde.
V vsaki etapi letošnje Dirke po Sloveniji so tudi po trije leteči cilji, torej skupno 15 letečih ciljev, kjer se ob nabiranju točk za šprintersko majico nabirajo tudi odbitne sekunde. -3, -2 in -1 za najhitrejše tri na posameznem letečem cilju, ki pa so na slovenskem krogu praviloma res na ravninah, in ne nakakšnih špičkah in manjših klancih.
A v kolesarstvu se vse pridobljene nagrade – nagrajujejo se nošnja posameznih majic in njihova osvojitev kot tudi najboljše na letečih šprintih – se delijo ekipno. Ali znotraj ekipe na posamezni dirki ali pa se zberejo vse nagrade, priborjene v sezoni, in se nato delijo med kolesarje in osebje. Tradicionalno pa se skupni zmagovalci odrekajo svojim deležem v prid večjega izplačila pomočnikom.
Barjansko kolo za najhitrejšega Po Sloveniji Replika najstarejšega znanega kolesa je izdelana v najsodobnejši tehniki 3D-tiskanja. Pokal je v celoti zasnovala restavratorka Mestnega muzeja Ljubljana, Katarina Toman Kracina. Izdelava enega pokala je terjala skoraj 50 ur zelo natančnega dela, ki so ga opravili v ljubljanskem podjetju INTRI. Model je tiskan iz posebnih prašnih delcev na osnovi 3D-skena, ki so ga predtem izdelali po izvirnem kolesu v nemški konservatorski delavnici v Mainzu. Natisnjeni model se nato natančno pobarva, kar je delo muzejskega restavratorja. Vsak pokal posebej ima tudi svoj certifikat, ki dokazuje pristnost in daje dodatno vrednost skulpturi, ki jo bodo prejeli zmagovalci 27. izvedbe Dirke po Sloveniji.
Edinstvenih pet lovorik za etapne zmagovalce Poleg zelene majice so edinstveni pokali ena od bolj prepoznavnih stvari slovenske pentlje, vsak izmed njih pa se veže na sam kraj, tradicijo ali drugo značilnost. Vsi so med seboj različni, tako kot je raznolika Slovenija in s tem tudi pestra.
1. etapa – ROGAŠKA SLATINA. Globoki brusi prestižnega pokala Diamond ustvarjajo odbleske, ki vas bodo navdušili – ne glede na to, ali obožujete večno klasiko ali pa moderno eleganco. Tradicionalni V-brus je v svetu kristala večna klasika, saj daje zelo bogate vizualne učinke, obenem pa deluje nežno in subtilno. Pri pokalu Diamond se tak brus sveti tudi skozi ploščico na dnu, kar je pri brušenem steklu prava redkost. S svojo večno eleganco bo pokal prinašal prejemniku lepe trenutke in gojil ljube spomine še mnoga leta. Foto: Organizator
2. etapa – CELJE. Druga etapa Dirke po Sloveniji 2021 se bo končala na Starem gradu Celje. Veličasten grad je bil sedež najznamenitejše in najpomembnejše vladarske rodbine, ki je imela matično posest na območju današnje Slovenije − grofov in knezov Celjskih. Ambiciozna in uspešna rodbina je v kratki dobi svoje vladavine v 14. stoletju vtisnila neizbrisen pečat, obenem pa si je s spretno politiko in preračunljivo spletenimi ženitvami nenehno večala bogastvo, vpliv in oblast. Njihov vzpon je bil naravnost meteorski, a se je z zahrbtnim umorom Ulrika Celjskega v Beogradu klavrno končal. Tri zlate zvezde na modri podlagi so danes spomin na veličastno obdobje mesta ob Savinji, ki je sooblikovalo srednjeveško srednjo Evropo. Vitez simbolizira moč, oblast in veličino grofov in knezov Celjskih. Ponos Celjank in Celjanov je še vedno živ, duh mogočnega časa vladavine Celjskih bo živel za vedno. Kdor ceni in spoštuje svoje korenine, lahko široko razpre krila na poti v svetlo prihodnost. Foto: Organizator
3. etapa – KRŠKO. Razpoznavni simbol je linija, ki se v svojevrstnem ritmu, alternaciji, prepletanju, vitalnem gibanju, potovanju in raziskovanju, splete in poveže v krožno, točkovno obliko. Ta sledi likovni formi simbola energije – atoma, a se od njega toliko odmakne, da lahko interpretacija zajame tudi simbole cveta, detajlov iz krške arhitekture, hribovito pokrajino, Savo, pohodne poti, kolesarske poti, ipd. Beseda energija se pomensko nanaša na proizvodnjo, po kateri je mesto znano, in na vitalnost, ki jo čutimo v sebi, ko dobro razpoloženi odkrivamo nekaj novega in pozitivno naravnani iščemo športna ali kulturna doživetja. Geslo obenem subtilno, vendar povsem jasno sporoča, da je ravno mesto Krško tisto, ki svojim prebivalcem in obiskovalcem omogoča in ponuja občutenje te izjemne življenjske moči, ki jo prinašajo pozitivne izkušnje in skrb za bogatenje posameznika. Foto: Organizator
4. etapa – NOVA GORICA. Plaketa za zmagovalca 4. etape dirke po Sloveniji 2021 je v celoti izdelana iz lesa. Les predstavlja kulturno dediščino solkanske mizarske obrti in lesarstva v Goriški regiji nasploh. Osrednji del je izdelan s tehniko intarzije v več barvah. Na sliki sta v ospredju solkansko polje in reka Soča, ki teče pod slovitim solkanskim mostom. V ozadju je kolesar, ki se vzpenja na Sveto goro, kjer je cilj etape. Intarzija je postavljena na paspartu iz javorjevega lesa in okvir iz orehovega lesa. Na spodnjem delu intarzije je lesena ploščica z vgraviranim napisom, ki označuje kdaj in kje je pokal v roke prejel zmagovalec etape. Na hrbtnem delu paspartuja so vgravirani trije logotipi (Mestna občina Nova Gorica, Šolski center Nova Gorica in Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan) ter ime avtorja idejne zasnove in mentorja. Foto: Organizator
5. etapa – NOVO MESTO. Zmagovalec zaključne etape Dirke po Sloveniji bo prejel novomeško situlo. Okrašene bronaste situle so najpomembnejša prazgodovinska arheološka odkritja, ki so Novo mesto uvrstila na zemljevid pomembnih arheoloških najdišč. Situlska umetnost, ki je vzcvetela v 7. st. pr. n. št. na območju severne Italije, v jugovzhodnem alpskem prostoru in v Istri, je trajala vse od keltske zasedbe teh prostorov. Pomembna je zaradi likovnih upodobitev človeških in živalskih likov, ki so bili vtolčeni in vrezani v tanko bronasto pločevino. Vsi ti izdelki spadajo med najpomembnejše in najdragocenejše arheološke spomenike. V Novem mestu je bilo doslej najdenih osemnajst bronastih situl, od tega devet figuralno okrašenih. Prav zaradi bogate arheološke zgodovine je Novo mesto poimenovano v NOVO MESTO – mesto SITUL. Foto: Organizator
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje