Kaj je izvršba?
Gre za skrajno sredstvo, ki ga ob neuspeli izterjavi dolga uporabljajo upniki, in sicer tako, da predlog za izvršbo vložijo na sodišče. To po obligacijskem zakoniku ne sme preveriti, ali je izvršba upravičena ali ne. Zato je najpomembneje, da se prejemnik izvršbe nanjo odzove, sploh če meni, da ta ni upravičena.

"Ugovor zoper izvršbo mora dolžnik vložiti priporočeno po pošti ali neposredno v vložišču izvršilnega sodišča," pravi odvetnica Maša Potkonjak Korošec in dodaja, da mora pismo vsebovati vse potrebne podatke: imena udeleženih strank, opravilno številko zadeve in, kar je najpomembneje, vsebinsko utemeljitev ugovora.

Dodatni stroški
Z vložitvijo ugovora so povezani tudi stroški. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk nam je povedala, da sodišče po vložitvi ugovora odmeri plačilo sodne takse, ki jo mora poravnati dolžnik in dokazilo o plačilu predložiti sodišču. "Če je ugovor dolžnika utemeljen, sodišče sklep o izvršbi razveljavi, plačilo stroškov vključno s sodno takso pa naprti upniku," dodaja Pavlič Pivkova. Čeprav sodišče v neki zadevi ugodi pritožbi dolžnika, da je upnikova terjatev npr. že zastarala, se lahko upnik ponovno odloči za izvršbo, sodišče pa sklep ponovno izda, ker, kot smo pojasnili uvodoma, ne more in niti ne sme preverjati upravičenosti predloga za izvršbo. A tako početje je nesmiselno, saj bi se dolžnik v tem primeru znova pritožil, upnik pa bi si nakopal nove stroške.

Kdaj dolg zastara?
Splošni zastaralni rok, po katerem zastarajo vse terjatve, je pet let. "Za obveznosti iz klasičnih, domačih ali če želite gospodinjskih pogodb, je zastaralni rok tri leta," pravi Tina Brecelj, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje. Tisti rok, ki je za večino državljanov najpomembnejši, pa je enoletni zastaralni rok. "Gre za plačila komunalnih in telekomunikacijskih storitev, električne in toplotne energije, RTV-prispevek," dodaja Brecljeva. Odvetnica Maša Potkonjak Korošec pa ob tem pojasnjuje, da v teh primerih zastaralni rok začne teči šele ob koncu koledarskega leta, v katerem terjatev prispe v plačilo. "Če bi terjatev upnika, predpostavimo da gre za plačilo električne energije, dospela v plačilo 1. 5. 2014, bi zastaranje pričelo teči s 1. 1. 2015, zastaralni rok pa bi potekel s 1. 1. 2016. To je specifika v teh primerih."

Zakonci zastaralnih rokov ne poznajo
Tina Brecelj pri tem opozarja še na nekaj izjem, povezanih z zastaralnim rokom. Ta namreč ne teče za določeno obveznost, ki je nastala med trajanjem zakonske zveze, prav tako zastaralni rok ne teče med starši in otroki. "V teh primerih začne zastaralni rok teči šele po prekinitvi zakonske zveze ali s polnoletnostjo otroka oziroma ob zaključku njegovega šolanja." Zastaralni roki ne tečejo tudi v izrednih razmerah, kot je na primer vojna.

Rok Kužel