To ni več le neka melanholična pokrajina dobrih ljudi, živečih nekje za Muro, s štorkljami, z meglicami nad zamočvirjenimi travniki in blatnimi kolniki, o katerih je pisal Miško Kranjec, ampak je ustvarjalen del Slovenije s svojimi socialnimi, gospodarskimi in razvojnimi težavami, ki so velikokrat premalo razumljene in podprte z odločitvami osrednjih slovenskih oblasti.
Po besedah slavnostnega govornika ob odprtju Milana Kučana je svet ob Muri ob sicer nekaterih negativnih kazalnikih, zlasti o gospodarskem razvoju, tudi svet izjemne intelektualne in umetniške ustvarjalnosti, kjer živijo in ustvarjajo po širši domovini poznani in priznani ustvarjalni ljudje. "Bodimo ponosni na to, bodimo ponosni, da smo del slovenskega naroda, ki se je s svojo trdoživostjo in navezanostjo na rodno grudo obdržal v tem našem lepem, včasih tudi trdem svetu med Muro in Rabo. Bodimo ponosni na to in spominjajmo se tega. Pokažimo ta naš ponos. Ponos tudi na naš prekmurski jezik, kajti prav jezik je varuh spomina," je dejal.
Tudi soboški župan Aleksander Jevšek je v nagovoru poudaril, da je bilo to leto za Prekmurje izjemno dobro, saj se je o njem govorilo in pisalo toliko kot še nikoli, tako da so ga spoznali tudi vsi Slovenci.
Spomenik pred soboško osrednjo lekarno je delo Mirsada Begića. Granitni blok je dolg šest metrov, širok dva, visok pa 1,7 metra. Na njem je kompozicija portretov v nadnaravni velikosti in v maniri modernega figuralnega kiparstva, odlitih v bron. Po besedah predsednika razpisne komisije Roberta Inhofa štiri imaginarne glave v simboličnem smislu poskrbijo, da nihče izmed zaslužnih ni iz spomenika izključen in zgodovinsko pozabljen. Poseben pomen mu dajeta dve bronasti drevesni veji, ki se diagonalno pneta ob obeh daljših stranicah granitnega bloka in povezujeta portrete s prekmursko zemljo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje