Prva svetovna vojna
(8)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 23 glasov Ocenite to novico!
Dnevnik Filipa Jurkoviča
Prva stran Jurkovičevega dnevnika iz prve svetovne vojne. Foto: Arhiv družine Weixler
Dnevnik Filipa Jurkoviča
Knjižna izdaja Jurkovičevega dnevniškega zapisa je zanimivo branje za vse ljubitelje zgodovine, ki jih zanima čas prve svetovne vojne. Foto: MMC RTV SLO
Filip Jurkovič je bil doma iz Gornje Radgone, ker pa je bil po poklicu gradbeni delovodja, so ga večji gradbeni projekti popeljali na različne konce. V času, ko ga je 12. septembra 1914 dosegel vpoklic v vojsko, je bil na Jesenicah, kjer je gradil gimnazijo.
Filip Jurkovič je bil doma iz Gornje Radgone, ker pa je bil po poklicu gradbeni delovodja, so ga večji gradbeni projekti popeljali na različne konce. V času, ko ga je 12. septembra 1914 dosegel vpoklic v vojsko, je bil na Jesenicah, kjer je gradil gimnazijo. Foto: Arhiv družine Weixler
Razglednica, ki jo je Filip Jurkovič poslal družini.
Razglednica, ki jo je Filip Jurkovič poslal družini. Foto: Arhiv družine Weixler
Dnevnik Filipa Jurkoviča
Dnevnik Filipa Jurkoviča. Foto: Arhiv družine Weixler

Dodaj v

Vojni dnevnik: Ločila sva se z veliko bridkostjo v srcu

Izsek iz dnevnika vojaka 1. svetovne vojne: "Pa zbogom, junaki."
18. november 2017 ob 06:50
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Z Jesenic sem se odpeljal v Gradec po skrajno žalostnem slovesu od žene in otrok. Vsaka moja tolažba je bila zaman in tako sva se oba ločila z veliko bridkostjo v srcu."

Prva svetovna vojna je zarezala v slovensko pokrajino in življenja ljudi. Za vedno je spremenila njihov svet in njihovo družino. Spremljati kruto dogajanje na prvih bojnih linijah in v neposrednem zaledju skozi oči nekoga, ki je vse to doživel in skrbno popisal, je danes velik privilegij. Na MMC-ju smo pridobili in pripravili za knjižno izdajo vojni dnevnik slovenskega vojaka Filipa Jurkoviča iz Gornje Radgone, inženirja, ki je poveljeval moštvu in gradil različne vojaške objekte. V treh letih vojskovanja ga je dolžnost vodila na vse tri fronte, ves čas pa je vestno pisal, kaj se mu dogaja.

Njegovo pot lahko spremljate na interaktivnem zemljevidu, v izsekih iz dnevnika jo bomo objavili tudi s prispevki na MMC-ju.

Knjižna izdaja dnevnika je na prodaj na spletni strani ZKP RTV Slovenija.


Knjigo bomo predstavili tudi na Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu in na valovih 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars.
V soboto, 25. novembra, bodo med 16.30 in 17.30 okoliščine nastanka in vsebino knjige osvetlili vodja Založbe ZKP RTV Slovenija Mojca Menart, avtorjev vnuk Dušan Weixler, zgodovinarka Petra Svoljšak in urednica izdaje Maja Kač.
Pogovoru bo sledila radiofonska predstavitev Vojnega dnevnika v režiji Alena Jelena, v kateri bo odlomke iz dnevnika interpretiral Ivan Lotrič, živo glasbeno refleksijo nanje pa bo prispeval multiinstrumentalist Tomaž Rauch.


13. september 1914
Ob 6.34 zvečer sem se z Jesenic odpeljal v Gradec po skrajno žalostnem slovesu od žene in otrok. Na kolodvor me je spremljal moj sinko Filip, ki pa je bil od žalosti tako prevzet, da ni mogel niti govoriti niti ne jokati ter me je samo gledal s prosečimi in obupanimi očmi. Nepozaben vtis za mene in pri slovesu je bil že kakor medla senca, ubogi moj otrok. Vsaka moja tolažba je bila zaman in tako sva se oba ločila z veliko bridkostjo v srcu. A tako je moralo biti, ker sem pričakoval, da se moji družini življenjski pogoji izboljšajo – posebno po srečno končani vojski.

14. september 1914
V Gradcu na "Hasnerplatzu" v učiteljišču so me danes še precej prijazno sprejeli v četo. Popoldan sem bil z drugimi tovariši na kolesarskih vajah na "Sportplatzu" in spimo na slami v telovadnici brez vsake odeje – sploh kakor prašiči v hlevu.

18. september 1914
Včeraj sem se pritožil pri "oficirju" Trumarju, da naj se malo reda naredi med moštvom. Cele noči ni miru, ker zmerom ponoči prihajajo pijani vojaki domov ter se prepirajo in tepejo. Tako je bila sinoči naravnost peklenska rabuka in tepež. Tudi so ta velika okna v telovadnici razbili in Trumar mi odgovori: "Ne da se nič narediti, ljudje so pač navdušeni." Sedaj nas je skupaj čez 1000 mož, z vseh vetrov zbrane barabe, in najhujši divjaki so iz Maribora doma. Stradamo prav pošteno, zjutraj in zvečer samo črno kavo, opoldne pa tisto menažo, ki je preostala v kavalirski vojašnici. Kruha pa nič in tistega si mora vsak sam kupiti, kdor ima denar, »lifrunge« (pošiljke od doma) pa ne dobimo nič.

1. oktober 1914

Danes me je polkovnik Weber določil za sodnega tolmača pri ujetih političnih ujetnikih. In je prišla iz Gradca vojaška sodna komisija na zaslišanje. Tukaj v domobranski vojašnici je okoli 60 političnih osumljencev, med njimi dalmatinski državni poslanec; s temi ljudmi se skrajno surovo postopa ter mislim, da so po zlobi drugih prišli v roke vojaške oblasti. Ko je prišla sodna komisija, sem bil najprej vprašan po narodnosti, in ker sem neustrašeno rekel, da sem Slovenec, je Oberst auditor rekel »Na Slovenca se ne morem zanesti, četudi kot "tolmača".« in sem bil odslovljen.

3. november 1914
Sem se vrnil v Maribor s svojega dvodnevnega dopusta na Jesenicah. Razmere so naravnost strašne tukaj, vse krade in goljufa, kolikor more. Namreč, rajonsko skladišče ima v oskrbi štabni narednik Potočnik. Bil je par dni v Galiciji in je dobil majhno rano v stopalo ter sedaj grabi denar en gros. V glavnem skladišču ne dobiš absolutno nič na nakazilo, ako pa daš 20 kron, dobiš novo vojaško obleko, ako daš 8 kron, dobiš nove šolne itd. Pri kompanijskem skladišču je isto, samo denar imaš potem. Ne vem, kam bo ta korupcija privedla – ako bo vojska dolgo trajala, do poloma. V Baonskancliji dobiš "Überdiezeit" – "čez čas" ali 2 dni "Schwarze Urlaub" – "dopust na črno", ako daš vsemogočnemu naredniku Latzku 10 kron ali da mu plačaš pošteno za piti in dobro južino v kantini ali pa kje v zunanji gostilni. Nemčurji pa so vsi tukajšnji podčastniki in do skrajnosti sovražijo slovenski jezik.
S temi ubogimi političnimi ujetniki pa se prav živinsko postopa. Pa naj so krivi, česa tako hudega gotovo niso storili, da se tako z njimi postopa, so tudi ljudje. In morajo ležati tukaj v huti za vozove na goli slami in Bog varuj, da se kateri premakne pedenj od določenega prostora. Ni zadržka glede stanu in so največ južnjaki.

Nadaljevanje sledi ...

Če bi zanimiv dnevnik slovenskega vojaka z vseh treh front velike vojne radi prebrali v celoti, ga lahko kupite na spletni strani ZKP RTV Slovenija.

A. S.
Prijavi napako
Komentarji
Miham
# 18.11.2017 ob 08:51
ce clovek pogleda njegov rokopis se vprasa, ali se kdo zna tako lepo pisati...
evaevi
# 18.11.2017 ob 10:13
Izjemno izražanje izjemnega človeka, predragocen dokument!
sik
# 18.11.2017 ob 09:46
@Miham
Se v celoti strinjam.Vsaj pri meni je tako da 99% pisave opravi racunalnik.
Sicer pa glede tematike so tole bile res hude stvari ločiti se od družine pa še vse to v času ko je plača moškega bila osnova za preživetje družine.
Zato ni čudno da tisti starejši ki so dali skozi vojno venomer ponavljajo "važno da je mir".
In prav imajo.
slovenkaaaa
# 18.11.2017 ob 10:01
Absolutno se danes nihče ne zaveda, kaj je vojna... generacija na iPhonih. Samo na forumih podpihujejo spore, kreganje... mir se ne ceni. Ljudi mora stalno izučiti, očitno. Ko jamramo nad plačami, pa imamo pametne telefone in zadnje znamke oblačil, a res lahko jamramo?

Ampak Viole pa so očitno imele že prednike, piše, da so bili iz Maribora največji divjaki. :)
LeniP
# 18.11.2017 ob 12:52
Komaj že čakam, da pride knjiga na police knjigarne. Med prebiranjem odlomkov, se mi zazdi da danes nismo prav daleč oddaljeni od podobne "norije" kot 100 let nazaj. Bolje se je učiti iz napak drugih, kot svojih.
svyatoslav
# 18.11.2017 ob 11:54
Žalostna usoda slovenskih fantov, ki so služili za topovsko hrano na vzhodni fronti, soški fronti, na Drini...za iterese zahodnega črnega plemstva in Vatikana.
Naj bodo pisma poduk zdajšnjim generacijam slovenskih fantom, ki jih masovno indoktrinirajo za ponoven pohod na vzhodno fronto in ponovno pogubo.
Aeda
# 18.11.2017 ob 11:28
@slovenkaaaa, ko grozljivim dogodkom vojne pritaknete viole, je popolnoma jasno, da tudi vi ne veste, kaj je vojna...
zvrc
# 18.11.2017 ob 13:50
Mnogi so se ločili za vedno
TV in RA arhiv
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Muzej na prostem Kolovrat 00:09:29, 26.06.2015