Frekvenca X je tedenska poljudnoznanstvena oddaja Vala 202. Na sporedu je ob četrtkih ob 12. uri in je tudi eden prvih podkastov v Sloveniji. Sredi marca bo praznovala že svojo 15. obletnico.

Prva epizoda radijske oddaje Frekvenca X je bila na sporedu 19. marca 2009. Prva tema je bila plašč nevidnosti, vse odtlej pa se njeni ustvarjalci z veliko radovednostjo posvečajo širokemu področju znanosti. Na Valu 202 že 15 let vsak teden sledijo znanosti, poročajo o najnovejših znanstvenih izsledkih, pišejo zgodbe raziskovalcev v ozadju, predvsem pa dejavno širijo prostor znanja in skušajo z radovednostjo okužiti tudi poslušalce. Vse od 19. marca 2009, ko sta tedanja urednica Mija Škrabec Arbanas in strokovni sodelavec dr. Nejc Jelen zastavila prvo oddajo, v slovenski radijski eter pošiljajo zgodbe iz sveta astrofizike, medicine, matematike, ved o življenju, humanistike, tehnike, družboslovja in številnih drugih področij.

Izzive moderne znanosti radijskemu in spletnemu občinstvu zadnja leta predstavljajo novinarji Vala 202 Luka Hvalc, Maja Ratej, Maja Stepančič in Jan Grilc, v tekočem letu so se jim pridružile še Ajda Kus, Neža Borkovič in Kaja Ravnak. Pri njenem ustvarjanju sodelujejo tudi angažirani poslušalci, novinarska ekipa pa domače in svetovne teme izbira v sodelovanju s strokovnimi sodelavci in gosti z različnih področij, od naravoslovja do humanizma.

Doslej so poslušalcem predstavili več kot 600 izvirnih oddaj in gostili več kot 1500 uglednih domačih in tujih znanstvenikov. Kot strokovni sodelavci pri Frekvenci redno sodelujejo astrofizik dr. Tomaž Zwitter (FMF, UNI LJ), dr. Matej Huš (Kemijski inštitut), dr. Ajasja Ljubetič (Kemijski inštitut), dr. Sašo Dolenc (Kvarkadabra), dr. Matjaž Gregorič (ZRC SAZU) in številni drugi.

Za svoje delo so prejeli nagrado Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija, in nagrado za izjemne novinarske dosežke Čuvaj/Watchdog, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije.

Frekvenca X je tudi ena od prvih slovenskih radijskih oddaj, ki je doživela uspeh kot podkast. Spada med najbolj priljubljene podkaste Radia Slovenija, pripravljena pa je tudi z mislijo na poslušalce po telefonu ali na tablici. Zadnja leta svojo ponudbo dopolnjuje tudi s krajšo radijsko in podkast rubriko Radiovedni, v kateri ob sobotah zjutraj brskajo za poljudnoznanstvenimi razlagami na vprašanja, ki jim jih zastavljajo poslušalci. Občasni sodelavec rubrike je tudi igralec in vplivnež Nik Škrlec.

Praznovanje pred občinstvom

Praznovanje 15. rojstnega dne oddaje bodo ustvarjalci obeležili z radijsko oddajo pred občinstvom 19. marca v studiu 26 Radia Slovenija. Tema oddaje bo velikost in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas. Pred mladimi obiskovalci, osnovnošolci in dijaki, bodo z gosti, evolucijskim biologom dr. Matjažem Gregoričem (ZRC SAZU), biologom in fiziologom dr. Gregorjem Belušičem (Biotehniška fakulteta, UNI LJ )in fizikom dr. Jurijem Bajcem (Pedagoška fakulteta, UNI LJ), tudi s pomočjo poskusov iskali odgovore na vprašanja, ali je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost, kaj sploh je velikost, kako so se sploh premikali prazgodovinski ogromni kuščarji, zakaj so kiti še danes tako veliki in še na številna druga.
Prisluhnite ji tudi vi: oddaji Misliti velikost – od palčkov do velikanov boste 19. marca ob 12. uri lahko prisluhnili tudi vi na frekvencah Vala 202 ali na spletu, kasneje pa bo na voljo tudi med našimi podkasti.

Znanstveno obarvan četrtek na Valu 202

15. rojstni dan bo odmeval tudi v etru Vala 202. V četrtek, 21. marca 2024, od 10. do 13. ure pripravljajo poljudnoznanstveno obarvan program, ki ga bo povezoval voditelj čisto prve Frekvence X in njen dolgoletni sodelavec Matej Praprotnik. Raziskovali bodo, na katerih področjih je znanost vidno napredovala v minulih 15 letih, skupaj s poslušalci bodo v nagradni igri iskali najboljšo razlago in z znanimi komunikatorji znanosti iz Slovenije in tujine razmišljali o pomenu komuniciranja znanosti. V radijskem etru bodo gostili tudi Nobelovca in priznanega britanskega matematika, kozmologa in fizika Rogerja Penrosea.