Dobri pa so bili tudi nameni Slovenije ob osamosvajanju. S prvo mašo za slovenske vojake med osamosvojitveno vojno se je po oceni premierja Janeza Janše pisal košček slovenske zgodovine, tisti, ki so dali pobudo zanjo, pa so se dobro zavedali, da gre za nas vse: "Zavedali so se, da ne gre samo za to, ali bo preživela država, ki je bila takrat razglašena, ampak tudi za to, ali bomo preživeli kot državljani, brez katerih ni nobene države," je dejal.

Maša je bila po presoji Janše izraz dobrega, kar je primerjal tudi s samo osamosvojitvijo. "Z njo smo želeli dobro sebi, nismo pa želeli nič slabega nikomur drugemu," je dejal. Končni izhod vsakega velikega dejanja je po besedah Janše odvisen od marsičesa, tisto, kar je pri tem najpomembnejše, pa so dobri nameni. Te dobre namene je Slovenija imela, glas o tem se je razširil tudi po takratni skupni državi, kar je na koncu pripomoglo k bolj umirjenim reakcijam nasprotne strani in posledično k manj žrtvam, je v govoru dejal Janša.

Spomnil pa je tudi na dogodek pred 30 leti, ko je na svečani razglasitvi slovenske samostojnosti na Trgu republike v Ljubljani takratnemu nadškofu Alojziju Šuštarju pri blagoslovu slovenske lipe "nekdo namerno izklopil mikrofon in se s tem pozneje še hvalil".

Zaradi tega dejanja blagoslova nadškofa ni bilo slišati in ga je bilo "treba pozneje tisočkrat ponoviti v molitvah po cerkvah in enotah, ki so branile Slovenijo". Po 30 letih z odkritjem obeležja v Ivančni Gorici to takratno napako po besedah Janše nekoliko popravljajo.

Vsi dogodki ob 30-letnici samostojne države, ki v teh dneh potekajo po Sloveniji, po besedah premierja sicer kažejo, "da smo se nekako zavedeli tiste Slovenije, ki je takrat nastajala, da ta ni pozabljena in da smo se začeli zavedati, kaj so naše skupne vrednote in vrednote slovenske osamosvojitve".

Zore: Samostojnost nam je bila na neki način podarjena

Obeležje je blagoslovil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je predtem v bližnji cerkvi daroval tudi mašo. Med pridigo je ocenil, da je bil čas, ko je bila darovana prva maša za slovenske vojake, poseben, hkrati pa je bil to čas, v katerem so se eni prej, drugi pozneje začeli zavedati, "da nam je bila naša samostojnost zaradi svetovnega spleta okoliščin na neki način podarjena, po drugi strani pa so začeli tudi spoznavati, da bo treba za ta dar trdo delati in ga obraniti, če ga hočemo imeti".

Obeležje sta postavili Občina Ivančna Gorica in Slovenska vojska. Po besedah župana Dušana Strnada je ideja o primernem obeležju tlela dalj časa, zdaj pa so veseli, da je uresničena.

Prva maša za takratne pripadnike slovenske teritorialne obrambe je potekala 4. julija 1991, ko so teritorialci na Malem Hudem pri Ivančni Gorici pripravljali blokado za primer prihoda oklepnih enot jugoslovanske armade iz smeri Novega mesta. Med teritorialci je bil tudi duhovnik Jože Plut, ki so ga soborci zaprosili za mašo. Ta je nato potekala na varni lokaciji v gozdu, kot je danes povedal Plut, pa so se je udeležili vsi soborci z izjemo tistih, ki so bili na dolžnosti. Za mašo so pripravili improviziran bogoslužni prostor in križ.