Janez Janša, dolgoletni predsednik SDS-a Foto: BoBo/Borut Živulović
Janez Janša, dolgoletni predsednik SDS-a Foto: BoBo/Borut Živulović
SDS je ena največjih strank v Sloveniji. Foto: BoBo
Evropski poslanci SDS-a
Evropski poslanci SDS so Patricija Šulin, Milan Zver in Romana Tomc, vsi tudi člani Evropske ljudske stranke na ravni Evropskega parlamenta. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

SDS nasploh poudarja vrednote kulturno-civilizacijskega kroga Evrope in zahodne civilizacije: svobodo, človeško dostojanstvo, pravičnost, solidarnost, domoljubnost ter pozitiven odnos do okolja.
Ključni cilj SDS-a je po njihovih besedah ustvarjanje nove kakovosti življenja, več demokracije, spoštovanja človekovih pravic in medsebojnega spoštovanja, gospodarske učinkovitosti, svobode in solidarnosti. SDS se zavzema za družbo svobodnih in dejavnih posameznikov, ki sprejema in ščiti delovanje prostega trga, hkrati pa lajša njegove socialne posledice. Politično oblast v SDS-u sprejemajo kot sredstvo, s katerim bomo v skupno dobro ustvarili podlago za čim širšo udeležbo različnih, doslej odrinjenih slojev in posameznikov pri odločanju. SDS bo še naprej združevala posameznike, ki živijo od lastnega dela ter dobrega gospodarjenja, in v političnem življenju zastopala njihove interese.

Kratka zgodovina
SDS svoje vrednotne in organizacijske korenine vidi v sindikalnem dogajanju leta 1987, ko je France Tomšič stopil na čelo spontane stranke Litostrojevih delavcev. Ti so izrekli "nezaupnico režimskemu sindikatu", Tomšič pa nedemokratični ureditvi. Istočasno je predlagal ustanovitev Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), kar je leto kasneje tudi udejanjil. Ni minilo dolgo, ko je vodilno vlogo prevzel Jože Pučnik. Spremenil je tudi ime: Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS). Vzporedno se je dogajala afera JBTZ, ko je bil zaprt Janez Janša in kmalu zatem ga je bilo najti v drugi "korenini" današnje stranke: Slovenski demokratični zvezi (SDZ).

Leta 1992 je koalicija Demos, katere članici sta bili, razpadla, prišlo je do premešanja kart. Janša je prestopil v Pučnikov SDSS, ga leto kasneje tudi nadomestil na predsedniškem položaju. SDZ je medtem razpadel na dve frakciji, demokratsko (DS) in narodno demokratsko (NDS). Leta 1994 sta se NDS in SDSS formalno združili. Leta 2003 so iz imena odstranili besedo 'Socialna' in postali Slovenska demokratska stranka. S tem so poudarili desno usmeritev in se distancirali od podobnoimenskega SD-ja.
Sodelovanje v koalicijah

9091929394959697989900010203040506070809001112131415161718
X X X X X X XX
X
X X

SDS je bil v samostojni Sloveniji na oblasti krajši čas. Pravni predhodnici, SDSS in SDZ sta med letoma 1990 in 1992 sodelovali v koaliciji Demos. Ta je leta 1992 razpadla, nakar je mandatarstvo prevzel LDS-ov Janez Drnovšek. Takratni SDSS je z njim vztrajal vse do marca 1994, ko je po aferi Depala vas in zamenjavi obrambnega ministra izstopil in začel daljše obdobje opozicijskega delovanja. Na oblast bi se skoraj vrnil leta 1996, ko so pomladne stranke zbrale 45 mandatov, a je zaradi prestopa poslanca SKD-ja Cirila Pucka ostal brez nje. Leta 2000 je Drnovšek doživel nezaupnico, nadomestil ga je Andrej Bajuk, SDSS pa je šel z njim v vlado. Ta vlada je bila kratkega daha, le šest mesecev zatem so bile namreč redne parlamentarne volitve, kjer je visoko zmagal LDS.
Položaj se je obrnil leta 2004, ko je že preimenovani SDS dosegel najvišji izid v zgodovini in postavil vlado, ki je edina izpeljala polni mandat, obenem pa tudi predsedovanje Evropski uniji. Leta 2008 pa je na predvečer krize za nekaj tisoč glasov izgubil proti SD-ju Boruta Pahorja, kar SDS pripisuje vplivu afere Patria. Ta se je s sodnim postopkom proti Janši vlekla še leta in v SDS-u trdijo, da je vplival tudi na sledeče volitve. SDS je ostal velika stranka, a nikoli več prva. Kljub temu so leta 2012 uspeli sestaviti še eno vlado. Ta je padla po poročilu KPK-ja - le-to je bilo kasneje sicer odpravljeno - in velikih protestih v Ljubljani.

Vodenje
Danes je predsednik stranke Janez Janša. Rojen je bil leta 1958, je diplomirani obramboslovec. V politiko je vstopil kot član Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) v 80., nadaljeval kot obrambni minister v Demosovi vladi in vodil obrambni sistem med osamosvojitveno vojno. Isti resor je vodil med Bajukovo vlado, nato pa bil dvakrat premier.

Prejšnja predsednika stranke:
- France Tomšič (1989)
- Jože Pučnik (1989-1993)


Uspeh na volitvah v državni zbor
:
*Prve volitve 1990 so bile v Skupščino Socialistične republike Slovenije.
**Na volitvah 1990 in 1992 so prikazani podatki SDSS-a.