Predsednik stranke Marko Zidanšek verjame, da se jim bo znova uspelo prebiti v poslanske klopi, saj so v tem mandatu SLS pogrešali kot zagovornika lokalnih interesov, decentralizacije in enako kakovostnega življenja.

V svojem programu imajo zapisano, da zagovarjajo strateški načrten umik države iz lastniške strukture vseh tistih slovenskih podjetij, kjer se izkazuje kot slab gospodar, podpirajo privatizacijo, v kateri glavni cilj niso najvišje kupnine, ampak bolje vodeno gospodarstvo in več delovnih mest. Podpirajo tržno gospodarstvo, ki dosledno spoštuje domače in mednarodne normative za ohranjanje življenjskega okolja, prizadevali bi si za vzpostavitev stabilnega okolja za mala in srednje velika podjetja. "Znanje je ključnega pomena za gospodarsko rast in nova delovna mesta, zato moramo storiti vse za preoblikovanje naših družb v družbe znanja," so prepričani.

Velik poudarek dajejo kmetijstvu in kakovostni prehrani, zagovarjajo razvoj trajnostnega modela kmetovanja, krepitev kmetij, ki so sposobne postaviti jasne smernice sodobnega kmetijskega razvoja. Še naprej bodo podpirali stanovsko združevanje kmetov, še posebej zbornično organizacijo, zadruge in sindikate. "Stranka SLS se bo zavzemala, da bo Slovenija pridelala večino hrane doma in bo tako čim manj odvisna od svetovnih trgov ter pretresov na njih, zato se bo zavzemala tudi za ohranitev kmetijske zemlje in njeno obdelanost," obljubljajo.

Hkrati podpirajo odprt šolski prostor in ustanavljanje zasebnih šolskih institucij, v katerih bi programe financirali enako kot programe javnih šol. Posebej poudarjajo pomembnost domovinske in državljanske vzgoje. Zagovarjajo pozitivno diskriminacijo družine tako v moralnem kot materialnem smislu. Mladim družinam je treba zagotoviti ugodnejše možnosti za reševanje stanovanjske problematike, država pa mora spodbujati družinsko življenje tudi skozi davčno politiko. Kot eno prednostnih nalog vidijo spoprijemanje z izzivom starajočega prebivalstva, kot eno izmed mogočih rešitev pa omenjajo povišanje starostne meje za upokojitev.

Kdo kandidira?
Na listi bo 43 odstotkov kandidatk. V volilnem okraju Krško kandidira evropski poslanec Franc Bogovič, za SLS bodo glasove nabirali tudi štirje župani in sedem podžupanov. V okraju Ptuj III kandidira Suzana Lara Krause, ki se je lani pomerila v volilni tekmi za predsednika republike. Sicer pa so se SLS-u pred volitvami pridružili tudi v Zvezi za Primorsko in pet njihovih kandidatov bo nastopilo na listi SLS-a.

Zgodovina
Slovenska ljudska stranka je v političnem prostoru vidna in dejavna vse od osamosvojitve. Od leta 1992, ko je samostojno nastopila na volitvah, je imela v vseh sklicih državnega zbora svoje poslance, večino časa pa je s sodelovanjem v različnih vladah tudi dejavno krojila politiko v državi. Močno razvejano mrežo ima na lokalni ravni.

Nastala je maja 1988 kot Slovenska kmečka zveza, njen idejni pobudnik je bil Franc Zagožen, prvi predsednik pa Ivan Oman. Leta 1992 se je preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Sicer pa se v SLS-u vidijo tudi kot naslednica Katoliške narodne stranke, ustanovljene leta 1892 (leta 1905 se je preimenovala v Slovensko ljudsko stranko), ki je obdržala velik vpliv do druge svetovne vojne, nato pa delovala predvsem v zamejstvu. Ostanek te "stare" stranke se je ob osamosvojitvi pridružil Slovenskim krščanskim demokratom, ti pa so se leta 2000 združili z "novim" SLS-om. Združena stranka se je imenovala SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, a je zaradi številnih nesoglasij kmalu razpadla, SLS pa je pozneje iz imena izpustil SKD.

Sodelovali so v šestih vladah
SLS je do zdaj sodeloval v šestih vladah. Na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni je nastopil kot del Demosove koalicije in tako bil del tudi prve vlade, nato pa so ministri SLS-a delovali v vladi Janeza Drnovška (1997-2000), Andreja Bajuka (pol leta v letu 2000), v novi Drnovškovi vladi, ki ga je nato nasledil Anton Rop (do leta 2004, ko jih je Rop izključil iz vlade). V koalicijo so stopili tudi s SDS-om in Janezom Janšo (2004-2008) ter znova po povolilnih turbulencah leta 2012, ko zmagoviti stranki PS ni uspelo sestaviti vlade. Druga Janševa vlada, v kateri so koalicijo sestavljale stranke SDS, DLGV, SLS, NSi in DeSUS, je trajala le leto dni. Zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije, v katerem so poudarili nepojasnjeno pridobljena sredstva predsednika vlade, so iz vlade izstopili trije koalicijski partnerji, tudi SLS.

Takrat se je stranka preselila v opozicijo in tam počakala na predčasne volitve leta 2014. Takrat jim ni uspelo prebiti parlamentarnega praga, za vnovičen vstop v DZ jim je zmanjkalo nekaj sto glasov. SLS je postal zunajparlamentarna stranka, ki pa še ima poslanca iz svojih vrst v Evropskem parlamentu. Zdaj načrtujejo vrnitev tudi v vrh domače državne politike.