"Še prej ko sem shodil, sem bil na kolesu, že pri devetih letih sem si kupil prvo specialko," je povedal navdušeni kolesar in novookronani zmagovalec Navidezne dirke 2018 Boštjan Dolgan s Kala pri Pivki.
Informatik, ki se od vedno navdušuje nad športom – triatlon je njegov primarni šport –, je združil vse svoje znanje, vodstvo je prevzel v tretjem tednu, na koncu pa je suvereno slavil med 2.107 uporabniki oziroma moštvi uporabnikov, ki so sodelovali v letošnji Navidezni dirki – igri, ki jo vsako leto na MMC-ju priredimo ob Dirki po Franciji in v kateri se lahko preizkusite v vlogi direktorja moštva, sestavljate ekipo in tekmujete z drugimi uporabniki ...

V tretje je Boštjanu uspelo zmagati, prvo leto se je uvrstil okoli 15. mesta, dolgo je bil med najboljšo deseterico, a je na koncu izpadel. To ga je potrlo, a gledano z distance zna oceniti, kaj ga je takrat stalo boljše uvrstitve: "Preveč navijaško sem izbiral ekipe, kar ni prav." Letos je spremenil taktiko: "Zdaj sem se vsega lotil drugače, tudi če ti kolesar ni všeč, mora biti v tvoji ekipi, če želiš zmagati v dirki. Ko izklopiš čustva, navijaštvo in delaš po taktiki športnih direktorjev ekip, pride uspeh. Vsako ekipo nato preštudiraš, za vsako etapo veš, kdaj bo kdo napadel, veš, kako se bo etapa razvijala, vse skupaj dobro izračunaš ... Potem ne more biti slabega rezultata. Glavno pa je, da ne smeš biti navijač, ne smeš na dirko gledati navijaško, ampak realno."
Priprava taktike mu je vzela okoli uro na dan: "Potrebno je veliko dela, pogledaš, kdo je odstopil, kako poteka etapa ..." A zbiranje informacij informatiku ne predstavlja težav, saj, kot je povedal, vse informacije spravi v svoj računalnik.

13-letni sin Tjaž zaslužen za očetov uspeh
In Boštjan se skorajda ne bi prijavil, če ga ne bi spodbujal njegov 13-letni sin Tjaž, ki je po očetu podedoval ljubezen do športa in kolesarstva: "Bil je moja spodbuda. Ves čas mi je govoril: daj, daj, prijavi se. Tudi vmes me je spodbujal, ko sem že obupaval in nisem želel nadaljevati." In oče se je sinu pridružil, Tjaž je namreč prvi pri Dolganovih pristopil k dirki (na koncu je končal okoli 100. mesta). Drug drugega sta spodbujala, ni manjkalo niti rivalstvo, na koncu pa se vsa družina Dolgan veseli, zmaga je ostala doma.

Do prve specialke s pašo krav
Pri Dolganovih so vedno imeli posluh za kolesarstvo. Boštjanu so starši namreč kupili otroško specialko, nato pa si je pri devetih s svojim denarjem kupil prvo pravo specialko. Zanimalo nas je, kako je služil denar pri tako mladih letih: "Priložnostno sem pomagal, če rečem po domače, pasel sem krave. Od vsakega soseda sem dobil po 50 mark, zbral sem 300 mark in dal sem jih za kolo."
Danes ima doma šest specialk. Kolesari, kolikor mu dopuščajo delo, čas in družina. Časa za kolesarjenje bo imel nekoliko več na dopustu, ki ga preživlja na morju. Obvezna oprema družine Dolgan na dopustu so specialke, vzeli so jih tri: "Zame, za sina in za hčerko. Vsi kolesarimo razen žena, ona je v čisto drugih vodah."

Kolesarstvo nerazvito na Pivškem
Zanimalo nas je, kako je z razvitostjo kolesarstva na Pivškem, saj Boštjanov sin, sicer lanski podprvak v duatlonu v mlajših kategorijah, kaže veliko ljubezen do kolesarstva: "Vse je prepuščeno staršem in njihovi iznajdljivosti, imeli smo fanta, ki je bil prvak, pa je končal kariero ... Zelo težko je, ni povratne informacije občine, kolesarstvo kot olimpijski šport je šele na petem mestu, pred njim sta balinanje in kegljanje ... Vse je zelo amatersko." Boštjan bo svojega sina spodbujal: "Treba je iti v večja mesta, sin bo verjetno šel v Ljubljano in bo tam treniral, če bo to še želel ..."