Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki. Življenje v Kostariki je močno zaznamovala ameriška korporacija United Fruit Company (UFC). S krčenjem gozdov za vzpostavitev plantaž bananovcev je globoko zarezala v tropsko življenjsko okolje. Pehanje za dobičkom in intenzivna reja goveda sta kostariške gozdove sklestila, da so pokrivali komaj 26 % države, uničila sta primarne habitate in razdrobila gozdne površine. Ko je UFC zapustila Kostariko, je za seboj pustila na tisoče brezposelnih ljudi in stotine hektarjev opustelih plantaž. Kostaričani so nekaj opustelih plantaž zamenjali s plantažami oljnih palm in ananasa, ostalo pa so s pomočjo mednarodnih nevladnih organizacij začeli pogozdovati in otoke sekundarnega tropskega gozda povezovati v biološke koridorje, po katerih lahko prehajajo rastline in živali. Tropski ekosistemi pa niso le dom 85 % živih vrst, marveč so tudi pljuča našega planeta. Eno tropsko drevo na leto namreč vsrka skoraj 12 kg ogljikovega dioksida. Zato s pogozdovanjem opustošenih območij tudi znižujejo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Film nas popelje skozi ponovni brst tropskega gozda na opustelih plantažah in travnikih ter predstavi najpomembnejše izzive pogozdovanja tropske znanstveno-raziskovalne postaje v srčiki tropskega deževnega gozda v La Gambi. Avtorica Anja Čuček Direktor fotografije Bernard Perme Vir tofografije: Tom Turk
Pošvedrani klavir je filmsko glasbena povest, ki s pomočjo dokumentarno igranih in animiranih filmskih delov pripoveduje zgodbo o starem zapuščenem klavirju Bösendorfer model 225 v studiu radia Slovenija. Izhodišča za zgodbe v filmu o klavirju so resnična, zgodovinsko utemeljena iz pisnih izročil in dokumentov. Dopolnjena so z izjavami in sklicevanjem na dve slovenski literarni predlogi. Pripovedna vez med vsem tem pa je plod domišljij in ustvarjalnega zanosa avtorjev.
Orkester Zahodno-vzhodni divan je bil ustanovljen leta 1999, med drugim na pobudo dirigenta in pianista Daniela Barenboima. Orkester združuje glasbenike iz različnih držav na Bližnjem vzhodu: Egipta, Irana, Jordanije, Libanona, Izraela, Palestine, Sirije, Turčije in Španije. Namen orkestra je združiti glasbenike različnih držav, veroizpovedi in kultur v orkester, ki govori isti glasbeni jezik, neobremenjen z vero ali politiko. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo nastanka pomembnega koncerta orkestra leta 2005 v Ramali, ki so ga poimenovali tudi 'Koncert miru'. Prireditev je pritegnila mednarodno pozornost in bila predvajana po vsem svetu.
TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki. Ko se je kopno, ki mu pripada tudi današnje ozemlje Kostarike, pred tremi milijoni let dvignilo iz morja, je povezalo življenje dveh velikih celin. Razplamtela se je ena najbolj vročih točk biološke raznovrstnosti na Zemlji. Nikjer na svetu ni toliko habitatov kot v Kostariki, majhni deželi na mostu med Severno in Južno Ameriko. Na ozemlju, ki je le dvakrat večje od Slovenije, živi toliko vrst, da predstavljajo skoraj 5 % svetovne biotske raznovrstnosti. Kostariški neokrnjeni pragozdovi so dom 500.000 rastlinskim in živalskim vrstam. Med njimi so tudi tiste z vrha seznama ogroženosti, kot npr. priljubljena ara macao. Film nas popelje skozi nastanek tropskega deževnega gozda, ki v svojih divjinah skriva mnogo čudes, eksotičnost, smrtonosnost in neverjetno iznajdljivost rastlin in živali. Bogato življenje tropskih favne in flore s strokovnimi razlagami pospremita strokovna sodelavca filma prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo in prof. dr. Tom Turk z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let vodita strokovne študentske odprave v ta mali raj na Zemlji. Avtorica Anja Čuček Direktor fotografije Bernard Perme
Dušan Hren je bil rojen 1929 v Ljubljani, a pot njegovih prednikov je tesno povezana tudi z Mariborom. Njegov stari oče, železničar, se je po službovanju v Trstu in Zidanem mostu ustalil v Mariboru in si tam ustvaril družino. Vsi so bili Sokoli in Maistrovi borci. Dušanov oče Vilko Hren je bil eden najtesnejših sodelavcev generala Maistra v bojih za severno mejo, pozneje pa je postal aktivni oficir, visok častnik jugoslovanske kraljeve vojske in poveljnik njenih avtomobilnih enot v Dravski banovini. Pred drugo svetovno vojno se je družina preselila v Ljubljano. Po okupaciji so očeta Italijani zaprli in poslali v Gonars, po vrnitvi iz taborišča pa spet zaprli v italijanski zapor za oficirje. Po kapitulaciji Italije je očeta povabil k sodelovanju predvojni častniški kolega general Leon Rupnik, vendar je bil iz domobranskih krogov kaj hitro odpuščen kot simpatizer Osvobodilne fronte. Dušan je z bratom in mamo, pozneje pa tudi z očetom, vojno preživljal v Ljubljani pod italijansko in potem nemško okupacijo in marsikaj doživel. Po vojni in obdobju delovnih brigad je šla Dušanova pot v glasbo, študiral je glasbo, igral je in vodil najprej svoj in potem Akademski plesni orkester, potem pa se je zaposlil na Radiu Ljubljana in kmalu zatem na Televiziji ter postal eden njenih pionirjev in dolga desetletja njen nepogrešljiv režiser in urednik, producent, avtor in ustvarjalec. Kljub 88 letom je še danes na televiziji prav vsak dan izjemno dragocen sodelavec in svetovalec.
Ali lahko domnevni vir najsmrtonosnejših virusov na svetu skriva tudi pot do bolj zdravega in daljšega življenja? Netopirjev se drži zlovešči sloves potencialnih virov nekaterih najsmrtonosnejših izbruhov bolezni: ebole, mersa, sarsa in nedavno virusa SARS-CoV-2, ki je povzročil pandemijo covida 19. Vendar znanstveniki odkrivajo nove dokaze, da so netopirji biološka čudesa, ki premorejo ključ do dolgoživosti, saj so odporni na bolezni, ki jih prenašajo. BAT SUPERPOWERS / ZDA, Francija / 2021 / Režija: Raphaël Hitier
Kdaj je človek pozabil, da je v povezovanju z drugimi močnejši? Kdaj smo pozabili na prednosti skupnega dela in sodelovanja? V Posočju niso nikoli. Tamkajšnji kmetje so se po osamosvojitveni vojni samoorganizirali in z uspešnim razvojem omogočili preživetje tudi manjšim kmetijam po dolinah in senožetih s pomočjo kmetijske zadruge. V dokumentarni oddaji nastopajo Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj in Franc Žbogar.
Dokumentarna oddaja predstavi politično pot dolgoletnega madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána. Razkrije tudi medijsko krajino na Madžarskem, kjer je 80 odstotkov medijev pod vplivom oblasti, in donkihotovski boj novinarjev zoper cenzuro … THE HUNGARIAN PLAYBOOK / UNGARN - PROPAGANDA VS. PRESSEFREIHEIT / Nemčija / 2022 / Režija: Bence Máté, Áron Szentpéteri
Kako vdihniti novo življenje odsluženim predmetom, ki bi sicer končali na smetišču ali v razrezu? Dokumentarni film nas popelje na različne konce sveta, med ljudi, ki na različne načine skrbijo za ponovno uporabo odpadnega železja: ljubiteljski kipar z ameriškega podeželja ustvarja kipe iz starega kmečkega orodja in strojev, korejski arhitekt v stavbe vgrajuje ogromne dele zarjavelih tovornih ladij, po katere se odpravi celo v Španijo. V predmestju Bangkoka ljudje prebivajo v razpadajočih trupih potniških letal in turistom ogled tega nenavadnega pokopališča tudi zaračunajo. Britanec, ki je obnovil že 2000 nekoč priljubljenih rdečih telefonskih govorilnic, pa ugotavlja, da ljudje hrepenijo po trajnejših predmetih, ki za mnoge predstavljajo zanesljivost in varnost. SCRAP / Kanada / 2022 / Režija: Stacey Tenenbaum
V oddaji raziskujemo različne poglede na tek in maraton. Ugotavljamo, da je tek priljubljena oblika rekreacije, saj je naš način življenja preveč sedeč. Obenem pa s sogovorniki razmišljamo, ali je tek lahko tudi beg od samega sebe in skrbi, ter raziskujemo, koliko je vpet v širši družbeni kontekst skrbi za zdravje v negotovih družbenih razmerah, ki od posameznikov zahtevajo nenehno pripravljenost in tekmovalnost. Odgovarjamo tudi na vprašanje maratona in nagibov, zaradi katerih se ljudje odločajo zanj, kdo je tipični maratonec in kako na to vplivajo družbena omrežja, dotaknemo pa se tudi emancipacije žensk, ki se v vse večjem številu udeležujejo maratona. Scenaristka Katja Stamboldžioski Režiserka Maja Križnik
Serija televizijskih portretov prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Gre za deset kratkominutnih zgodb, ki jih je poznavalka zgodovine Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o bolj ali manj poznanih a pomembnih zgodovinskih osebnostih. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
Kaj nam preteklost lahko pove o času, ki ga živimo? Avtorja se v dokumentarnem filmu sprašujeta, kakšen pomen imajo Hitler in njegova sporočila zdaj, ko družbo vse bolj prežemajo skrajno desna gibanja in ponovno in spet antisemitizem. Zgodovinarji in pisatelji Martin Amis, Deborah Lipstadt in Saul Friedlander, pa tudi lovca na naciste Beate in Serge Klarsfeld, vlečejo izzivalne vzporednice med uničujočo politiko preteklosti in politično osebnostjo nekaterih državnikov in poslancev sedanjosti ter osvetlijo, zakaj je razumevanje naše zgodovine prav v tem trenutku osrednjega pomena. THE MEANING OF HITLER / ZDA / 2020 / Režija: Petra Epperlein, Michael Tucker
Med vojno v Bosni in Hercegovini v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so Meliha, Nevenka in Milica preživele grozoto načrtnih posilstev, zapovedanih kot strateško orožje etničnega čiščenja. Lejla, Ajna in Alen so trije izmed številnih pozabljenih otrok vojne, spočetih s posilstvom. Dokumentarna oddaja prinaša njihove zgodbe in opominja, da žrtve nezaslišanega medvojnega nasilja ostajajo stigmatizirane in v veliki meri pozabljene, storilci pa pretežno nekaznovani. THERE IS STILL SOMEONE IN THE WOODS / ENCARA HI HA ALGÚ AL BOSC / Španija / 2020 / Režija: Teresa Turiera-Puigbò Bergadà, Erol Ileri Llordella
Leta 2014 je James Comey, direktor ameriškega Zveznega preiskovalnega urada, izjavil, da obstajajo le velika podjetja, v katera so Kitajci že vdrli, in podjetja, ki tega pač še ne vedo. Zaradi naraščajoče kitajske grožnje kibernetski varnosti so ZDA, Velika Britanija in Avstralija Huaweiu tudi prepovedale ali omejile dostop do omrežja 5G. Dokumentarna oddaja se osredotoči na vznik ameriško-kitajske kibernetske vojne v začetku novega tisočletja in na krajo poslovnih skrivnosti velikim ameriškim in evropskim podjetjem. Strokovnjaki iz ZDA in Evrope razkrivajo razsežnosti kitajskih kibernetskih vdorov in predstavijo odzive ameriških in evropskih oblasti. CHINA'S HACKER ARMY / Francija / 2021 / Režija: Thomas Lafarge, Rémi Labed
Maja in Metoda sta upokojenki z velikim veseljem do plesa. Na avdiciji ljubiteljskih plesalcev sta bili povabljeni k sodelovanju v sodobni mednarodni plesni predstavi španske koreografinje, v kateri plešejo starejši od 65 let. Predstavo so želeli ustvariti skupaj s španskimi starostniki na Tenerifu, vendar je prav takrat svet zajela epidemija covida 19 in jih postavila pred velik izziv. Kljub omejujočim ukrepom zaradi epidemije ter fizičnim, tehničnim in čustvenim oviram so pogumno in predano nadaljevali ustvarjanje plesne predstave med Slovenijo in Tenerifom na povsem nov, neobičajen način - na daljavo. Poleti 2020 so ob videoposnetkih predstavo premierno uspešno odplesali na obeh koncih sveta hkrati: v Sloveniji in na Tenerifu. Ples je v tem posebnem obdobju, bolj kot kdaj prej, postal prispodoba za življenje. Metoda in Maja sta se podali v neznano okolje, premagovali strahove, posegali po sanjah in odkrivali strast, da bi s svojo zgodbo obogatili in motivirali vse generacije, saj za kaj novega nikoli ni prepozno.
Humanitarnost, dobrodelnost, solidarnost so besede, ki opisujejo pomoč drugim. Solidarnost in z njo povezani altruizem sta temeljni vrednoti in moralni zapovedi v odnosu človeka do sočloveka. Hkrati pa je solidarnost nujen in zadosten pogoj za obstoj skupnosti. Številne humanitarne organizacije oziroma t.i. tretji sektor odgovarja na potrebe ljudi, ki se povečujejo. Je skrb za sočloveka in empatija biološki ali sociološki fenomen? Smo Slovenci dobrodelni? Kje je meja humanitarnosti in ali smo v humanitarnem ravnanju lahko celo diskriminatorni? Na ta vprašanja nam bodo odgovarjali prof. dr. Zinka Kolarič, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, izr. prof. dr. Vesna V. Godina in prof. dr. Igor Pribac.
Film je dokumentarna pripoved o življenju izjemnega ameriškega glasbenika Johnnyja Casha. »Mož v črnem«, kakor so ga imenovali, je prodal več deset milijonov plošč in prejel vrsto grammyjev. V dokumentarnem filmu se prepletajo intervjuji z njegovimi družinskimi člani, prijatelji in mednarodnimi zvezdniki iz sveta glasbe in zabavništva, pa tudi arhivski posnetki koncertov in njegovega družinskega življenja. I AM JOHNNY CASH / Kanada / 2015 / Režija: Jordan Tappis, Derik Murray
Da pridemo v gore, se je treba potruditi, premagati strmino, napor, včasih tudi samega sebe. In potem v tišini uživati. Kaj pa, če bi vstopili na vlak recimo v Ljubljani in bi po nekaj presedanjih lahko izstopili na vrhu Triglava? Kaj če bi lahko pod našim očakom smučali in spali v mondenem turističnem središču pod Triglavom? In kaj če bi pod njegovim vrhom kraljeval ogromen observatorij? Za vse to so obstajali celo načrti ... Peter Mikša nas bo popeljal po poti vseh neuresničenih načrtov za »modernizacijo« Triglava.
Sprehodite se po ustvarjalni poti 95-letnega Dušana Hrena, ki je svoje življenje tesno povezal z glasbo in televizijo. Glasbenik, režiser, ustvarjalec in urednik oddaj je od prvega televizijskega oddajanja do danes k mozaiku njene dediščine veliko prispeval. Bil je pomemben del zgodb in posnetkov številnih razvedrilnih glasbenih oddaj, mednarodnih glasbenih sodelovanj Televizije Slovenija ter režiser številnih posnetkov koncertov, od ljubiteljskih do klasičnih. Pri svojih častitljivih letih je še zelo dejaven, ceni družabno življenje in še vedno rad prihaja na RTV, kjer pomaga pri urejanju arhivske zakladnice, zato mu sodelavci in prijatelji pravijo tudi legenda slovenske televizije.
Dokumentarna serija v dveh delih opisuje izkrcanje zaveznikov v Normandiji 6. junija 1944 na popolnoma nov način. Voditelj Giles Milton na podlagi grobih, neolepšanih pričevanj mladih moških razkriva osupljivo zgodbo o strahu, pogumu in drznosti. Razplet dogodkov na dan D spremljamo skozi izkušnje tistih, ki so bili v prvih bojnih črtah – zavezniških vojakov, Nemcev in Francozov. 1. del: V prvem delu spoznamo pomembna prizorišča bojev na normandijski obali, tudi plažo Omaha in most Pegaz. Giles Milton nam predstavi zgodbe moških in žensk, od vohunov do radijskih operaterjev in tistih, ki so bili v strojničnih gnezdih. Obiščemo tudi plažo Morfa Bychan v zahodnem Walesu, na kateri so zavezniki zgradili repliko nemške obrambne utrdbe, da bi se njihova vojska izurila za največjo pomorsko invazijo v zgodovini in preboj Atlantskega zidu. D-DAY: THE SOLDIERS' STORY / Velika Britanija / 2024 / Režija: Lyndy Saville
Neveljaven email naslov