Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija je ustvarilo 50-minutni dokumentarno-igrani film o bratih Milčinski. Bratje Janez, Frane in Lev so svojevrsten fenomen v našem prostoru. Vsak od treh bratov je prinesel v slovensko kulturo v širšem pomenu svoj izviren prispevek. Redko se zgodi, da se v eni družini zgostita tolikšna intelektualna moč in izvirnost na tako različnih področjih, kot sta umetnost in znanost. Akademika Janez in Lev sta bila na pomembnih položajih in brezpogojno predana zdravnika, Frane Milčinski Ježek pa je s svojim inteligentnim humorjem opozarjal na krivice utopičnega socializma. Kot posamezniki so bili bratje deležni pozornosti in občudovanja, skupaj pa niso bili nikoli predstavljeni. In vendar je šele skupna filmska obravnava z vključitvijo njihovega očeta Frana Milčinskega, znanega pisatelja ter avtorja Butalcev, pokazala njihovo veličino in osvetlila dobo, v kateri so živeli. Zgodovinska razdalja je kot puščica spoznanja, da so vedno pomembna dejanja, saj preživijo tako čas kot tudi avtorja. Pripovedovalci dokumentarno-igranega filma o bratih Milčinski so Matjaž Lunaček, Maja Milčinski, Matija Milčinski in Matevž Milčinski. Glavni vlogi sta odigrala dramska igralca Renato Jenček v vlogi prof. dr. Leva Milčinskega in Luka Bokšan v vlogi specializanta Matjaža Lunačka. Veliko je tudi epizodnih vlog, v katerih so se izkazali naturščiki. Sporočilo filma je preprosto: »Četudi se na koncu vsi poslovimo, nas to ne odvezuje, da ne bi delovali v dobrobit njegovega veličanstva Človeka«.
Sergej Mašera je bil poročnik bojne ladje, strokovnjak za ladijske topove in narodni heroj, leta 1941 je umrl na bojni ladji v Boki Kotorski. Sergej Mašera (1912–1941) se je leta 1929, ko je v Ljubljani maturiral, vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku. Akademijo je končal leta 1932 kot eden izmed najboljših kadetov. Ker ga je privlačilo topništvo, se je v Boki Kotorski izpopolnjeval na tem področju, v Zemunu, kjer je kasneje služboval, pa je želel opraviti izpit tudi za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjak za ladijske topove je na Švedskem sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so rušilec razstrelili, da ne bi prišel v roke italijanski vojni mornarici. Oba častnika – Sergej Mašera in Milan Spasić – sta edina ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. V začetku sedemdesetih let sta bila razglašena za narodna heroja.
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo.
Celovečerni dokumentarni film – portret Edwarda Cluga – z naslovom Uživajte, oder je vaš je nastal v produkciji Kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija. Dokumentarni film je pričel nastajati ob pripravah na baletno predstavo Hora leta 2019. Baletni ansambel SNG Opera balet Maribor je po premieri v Mariboru gostoval z omenjeno predstavo v Romuniji, mestu Oradea. Kamera je bila ves čas prisotna in je nato po predstavi sledila tudi potovanju Edwarda Cluga v mesto Cluj, kjer je kot desetletni deček stopil na pot baleta, nato pa še v rojstno mesto Stei. Čas v Romuniji, prepreden s tedanjimi okoliščinami, brezskrbno otroštvo, omejeno na dva poletna meseca, diktat v internatu, disciplina baletne šole in brezmejna volja po uspehu, zaživijo ob pripovedih Edwarda Cluga, njegove mame in prijatelja. Odsev posebnega časa in prostora, ki je zaznamoval vzpon mladega baletnika, kasneje pa koreografa svetovnih razsežnosti, čigar uspeh je oče slutil že v očeh svojega malega dečka, se počasi in vztrajno odvija in gradi skozi videnja bližnjih, ki so stali in se mu pridružili na tej poti. Dokumentarni film bi moral ugledati svet že leta 2020, ko naj bi na odru slovitega gledališča Bolšoj zaživela premiera baletne predstave mojstrovine M. A. Bulgakova Mojster in Margareta. Vendar pa je korona spremenila potek predstave in filma. Ta se je zamaknila za celo leto. Predstava, celovečerni balet Mojster in Margareta je nato decembra 2021 doživela popoln uspeh, pri Edwardu Clugu pa postala še eden od pomembnih in veličastnih mejnikov njegovega baletnega sveta. (N. Ekar, 2023)
Zadnjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve začne v puščavi Atakama. Raziskuje njene lepote, vendar najde tudi nezakonito odlagališče, kamor vsako leto odvržejo 60.000 ton oblačil. Na obrobju puščave spozna mlad par, ki se je tja priselil iz Venezuele, od koder so propadajoče gospodarstvo, revščina in lakota odgnali že četrtino prebivalcev. Nato odpotuje v Argentino, kjer se v zelo evropskem Buenos Airesu seznani z noro inflacijo in izve, da želi večina mladih državo zapustiti. Pot nadaljuje po veličastni Patagoniji. Sreča se z Mapuči, ki ga seznanijo s svojim bojem za pravice in ozemlje. Na vrsti je čilski otok Chiloe, kjer okoljevarstvenica iz organizacije Oceana predstavi industrijsko gojenje lososa in njegove pogubne posledice. Simon potovanje po Južni Ameriki sklene na dnu celine z obiskom Ognjene zemlje in najjužnejšega mesta na svetu. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Serija televizijskih portretov prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Gre za deset kratkominutnih zgodb, ki jih je poznavalka zgodovine Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o bolj ali manj poznanih a pomembnih zgodovinskih osebnostih. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
Leta 1595 je bil William Shakespeare na vrhu sveta. Nekaj let prej je pripotoval v London kot nepomemben siromak, zdaj je bil najslavnejši dramatik v Angliji. Hotel se je povzpeti med plemstvo in je vložil prošnjo za svoj grb. Kot prvi je poskušal zgraditi gledališče v petičnejšem delu Londona, da bi tej umetnosti dvignil ugled. V tem času so nastala njegova velika dela Hamlet, Sen kresne noči in Julij Cezar. SHAKESPEARE: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Julian Jones
Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 5. del: Španija Richard E. Grant se iz Francije odpravi v Španijo in najprej obišče starodavno mesto Granada, po katerem ga vodijo dela slavnega dramatika in pesnika Federica Garcíe Lorce. Ob njegovi poeziji v spremljavi flamenka začutimo, kaj je duende. Lorcova prezgodnja smrt, posledice španske državljanske vojne in Francove diktature še danes navdihujejo pisatelje in pisateljice. Iz Granade se Grant spet odpelje na podeželje, v Alpujarro, kamor se je pred 30 leti preselil britanski bobnar Chris Stewart. Daleč od civilizacije in vsakdanjih skrbi se je lotil vsakega dela in se sprva preživljal s striženjem ovac. Da pa njegove dogodivščine ne bi utonile v pozabo, si jih je začel zapisovati in zgodbe zbral v knjigi Driving Over Lemons, ki je hitro postala uspešnica. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris
Dokumentarni film opisuje življenje Elle Fitzgerald, ene največjih jazzovskih pevk vseh časov. Najprej si je želela postati plesalka, potem pa je leta 1934 zmagala na natečaju v gledališču Apollo in začela svojo pevsko kariero. Njena glasbena pot je trajala kar sedem desetletij in vključevala več žanrov, kot so swing, jazz, scat in bebop. Ellina glasba je zaznamovala 20. stoletje, polno rasizma in revščine. Kljub težkemu otroštvu je postala ena največjih ameriških zvezdnic. ELLA FITZGERALD: JUST ONE OF THOSE THINGS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Leslie Woodhead
Začelo se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V ZDA in Veliki Britaniji se je iz varietejsko - kabarejskih predstav rodil nov minimalističen žanr, primeren za nastop pred živo publiko. Pionirji anglosaškega standupa so imeli velikanski vpliv na razvoj slovenske scene, četudi so določene elemente standup formata že v socializmu uporabljali nekateri domači komiki na čelu z Vinkom Šimekom (Jakom Šraufcigerjem). Prvi val standupa je v Slovenijo butnil proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Ljubljani sta se izoblikovali dve žarišči: v nekdanjem KUD France Prešeren so eksperimentirali Jurij Zrnec, Boštjan Gorenc Pižama, Janez Usenik in druščina. V približno v istem obdobju so v najetem lokalu sredi mesta - najprej redno, nato pa bolj po redko, pod vodstvom Jerneja Kuntnerja nastopale t.i. Nove zvezde komedije (Matjaž Javšnik, Lucija Ćirović, Violeta Tomić itd.). Po nekaj letih zatišja je Perica Jerković v koprskem študentskem klubu postavil nove temelje s predstavo »Ceu smeh«. Nadaljevalo se je v Kranju (Miki Bubulj, Ranko Babić, Klemen Bučan), v Mariboru (Slavko Škvorc, Martina Ipša) in na koncu so se spet aktivirali v KUD France Prešeren, kjer je standup večere začel pripravljati Vid Valič. Perica Jerković in Andrej Težak – Tešky sta ustanovila skupino Komikaze, ki je bila ključna za razvoj scene. Prvi množični nastop smo videli na Lentu, 2007, kjer so si naši komiki delili oder s hrvaškimi standuperji. Na pobudo Tina Vodopivca je leto kasneje Tešky organiziral prvi Panč festival na Ljubljanskem gradu. Kakšno leto prej je v produkciji Špas teatra nastala uspešnica 5 moških.com, ki je skupaj s predstavo 5 žensk.com širši domači publiki približala nekaj prvin standup komedije. Film prikazuje začetke razvoja te zvrsti komedije v Sloveniji in najpomembnejše mejnike. In seveda komike, ki so pustili sled naslednjim generacijam.
Vsako pomlad se na Novi Fundlandiji začne tekma s časom. Lovci na ledene gore oprezajo za gmotami ledu, ki jih nosi z Grenlandije. Z njih si prizadevajo odlomiti velike kose ledu, še preden bi se ta popolnoma stajal, in jih natovoriti na ladje, nato pa iz njih pridobljeno vodo drago prodati. Voda iz tega ledu namreč slovi kot "najčistejša na svetu" in je vsako leto bolj priljubljena za izdelavo različnih pijač. Toda za bogastvom, ki ga prinaša belo zlato, se skriva mračna resničnost – segrevanje ozračja. Podnebne spremembe utegnejo ta posel kmalu končati, saj se severni tečaj segreva skoraj trikrat hitreje kot preostali deli Zemlje. CHASSEURS D'ICEBERGS / ICEBERG HUNTING: THE "WHITE GOLD" RUSH / Belgija, Francija / 2022 / Režija: Charlotte Balatre
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 2. del: Leta 1965 je bil Jean-Paul Belmondo že igralec, za katerega so se pulili režiserji. Po Godardovem filmu Nori Pierrot je zaslovel tudi v tujini. Sledila je ločitev od žene Elodie, in Jean-Paul se je umaknil iz filmskega sveta. Leta 1969 se je vrnil in v filmih zaigral ob drugih velikanih francoskega filma, kot so André Bourvil, Alain Delon ali Annie Girardot. Odkupil je varietejsko gledališče, v katerem je zaigral v nekaj klasičnih dramah, in dokazal, da po njegovih žilah teče gledališče. Kljub tragediji, v kateri je izgubil hčer, in možganski kapi je Jean-Paul do konca stal na odru, v soju luči. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
V tem s čustvi prežetem dokumentarnem pričanju družina in prijatelji izjemne in prezgodaj preminule britanske glasbenice Amy Winehouse razkrivajo življenjsko in ustvarjalno zgodbo prave glasbene ikone, ki se v mnogočem razlikuje od tiste, ki jo pozna širša javnost. Spregovorijo tudi, kako je nanje vplivala Amyjina smrt. Film ponuja dragocene posnetke glasbeničinega družinskega življenja in redko videne posnetke nekaterih glasbenih nastopov. RECLAIMING AMY / Velika Britanija / 2021 / Režija: Marina Parker
V najstrožje varovanem zaporu na Norveškem zapornikov ne obravnavajo kot kriminalce, temveč kot ljudi, ki so zagrešili kriminalno dejanje. Zaporniki med prestajanjem kazni sodelujejo s pazniki in drugim osebjem pri družabnih igrah, pri delu v avtomehanični delavnici, pri snovanju načrtov za prihodnost. Kaznjenci si oblikujejo sistem vrednot, se urijo v veščinah in pridobivajo novo znanje, da bi po vrnitvi na prostost lahko prispevali k družbeni blaginji kot dejavni državljani, zaposleni davkoplačevalci in opolnomočeni starši. V ZDA je zgodba v najstrožje varovanih zaporih čisto drugačna. Tam zapornike skrbi predvsem preživetje in to, kako se izogniti nasilju, izkoriščanju, poniževanju, celo lakoti, paznike pa, kako se vsak dan zdrav vrniti k svoji družini. A sodelovanje med tema dvema svetovoma je že prineslo znatne izboljšave vsaj v enem izmed ameriških zaporov. BREAKING THE CYCLE / Finska / 2017 / Režija: Tomas Lindh in John Stark
Brkini so zaradi ugodnega podnebja in stoletne tradicije znani po odličnem sadju, zato so se tu nekoč v skoraj vsaki hiši ukvarjali tudi z žganjekuho. Danes to tradicijo nadaljuje družina Jelušič.
Spletanje venčkov Sv. Ivana je star kraški običaj, ki je od leta 2013 vpisan v nacionalni Register nesnovne dediščine. Šega temelji na ljudskem verovanju v magično in zdravilno moč rastlin, nabranih na kresni večer (23. junija). Na hišna vrata obešeni venčki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami, tj. zlemi silami, hudo uro, ognjem in kačami. Ta lep ljudski običaj danes s svojimi aktivnostmi oživlja in ohranja Kulturno etnološko društvo Venček iz Štanjela.
Z dokumentarnim filmom Ars vstopamo v svet radijske ustvarjalnosti in spremljamo nastajanje radijskega umetniškega programa. Tretji program Radia Slovenija, Program Ars, se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji. V tem nenavadnem portretu medija nevsiljivo spremljamo delo novinarjev in urednikov od prvih zamisli in načrtovanja programa, pisanja vsebine, snemanja intervjujev na terenu in studijskega snemanja do obdelave posnetkov in predvajanja programa. Televizijska ekipa se je pridružila radijskim delavcem tudi pri snemanju džezovskih koncertov v Cukrarni in Drami ter simfoničnega koncerta v Cankarjevem domu. Za Program Ars je značilen umirjen slog sporočanja, tehtne vsebine pa se izmenjujejo z daljšimi glasbenimi deli. Na radiu posebno pozornost posvečajo slovenskemu jeziku, za kar skrbijo fonetiki, lektorji in lektorice, predvsem pa vsebini. V kritiških besedilih spremljajo novosti na našem knjižnem trgu, v literarnih oddajah pa prinašajo zborno brana in pogosto dramatizirana besedila iz zakladnice domače in svetovne literature. Z oddajami Programa Ars se podajajo na gledališke, operne in baletne odre, med likovne in filmske ustvarjalce. Oddaja Gremo v kino je ena najstarejših oddaj Radia Slovenija. Ars pa ne spremlja zgolj umetnostnega dogajanja; polemično se odziva na vsa področja našega bivanja in udejstvovanja. V Programu Ars sodelujejo vrhunski dramski igralci, dramaturgi, režiserji in glasbeni opremljevalci. Slovenski radio se lahko pohvali s številnimi nagradami z evropskih festivalov. V mednarodnem projektu B-Air je radijske ustvarjalce med drugim zanimalo, kako glasove doživljajo dojenčki od svojega prvega dne. Na Arsu dobijo prostor radijske zvrsti, ki jih v drugih medijih redko slišimo. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktorja fotografije Vid Osredkar in Jure Nemec, montažer Andrej Modic.
Trije popotniki, poleg Scotta in Justina tudi snemalec Andre, se iz Severne Koreje napotijo v Indonezijo in si najprej ogledajo goro Bromo, še vedno dejaven, a razmeroma miren ognjenik sredi otoka Java. Spoznajo Oko, krajevnega vodnika, in z njim pot nadaljujejo v revna predmestja Džakarte, kjer lahko vidijo, kako težko se ljudje prebijajo iz dneva v dan. Na svetovno znanem otoku Bali se udeležijo eksplozivne tradicionalne dirke bikovskih vpreg. Scotta zalije »izpust«, Oka pa ostane brez voza. Spoznajo tudi balijskega princa, ki jih kot častne goste povabi na svoje slavje. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Dokumentarna serija prikazuje odkritje in razvoj viagre, prve tablete za zdravljenje motnje erekcije, ki je pred četrt stoletja po mnenju mnogih povzročila drugo spolno revolucijo, primerljivo z iznajdbo kontracepcijskih tablet. Farmacevtski velikan Pfizer, ki jo je leta 1998 poslal na trg, je z njo zaslužil 35 milijard dolarjev. Film prinaša pričevanja znanstvenikov, ki so učinkovino odkrili skoraj po naključju, prostovoljcev, ki so sodelovali v prvih raziskavah, in strokovnjakov za trženje, ki so se vse od začetka zavedali, da imajo verjetno v rokah eno najbolje prodajanih zdravil vseh časov. Viagra je bila sprva namenjena le zdravljenju impotence, danes pa se to in podobna zdravila, ki so se pojavila pozneje, vse pogosteje uporabljajo za zabavo, kot tako imenovani pripomočki za življenjski slog. 2. del: Mastni zaslužki Ko je viagra leta 1998 prišla na trg, je postala najbolj prodajano in najpogosteje ponarejano zdravilo vseh časov. Ponarejevalci so po nekaterih ocenah z njo zaslužili celo več kot proizvajalec, farmacevtski velikan Pfizer. Po nekaj letih, ko so se pojavila konkurenčna zdravila, se je Pfizerjev tržni delež zmanjšal. Pomagali niso niti televizijski oglasi, v katerih so viagro oglaševale znane osebnosti, politiki in športniki. Pfizer se je zatekel k podkupovanju zdravnikov in zato v Združenih državah Amerike plačal milijardno kazen. Vendar je bila ta nizka glede na dobiček, ki ga je viagra prinesla proizvajalcu. V zadnjem desetletju je viagra postala pripomoček, ki ga mnogi uporabljajo za zabavo in ne več za zdravljenje motnje erekcije, čemur je bila sprva namenjena. KEEPING IT UP / Velika Britanija / 2023 / Režija: Stephen Bennett
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 1. del: Ruševine Stoletja je veljalo, da je trojanska vojna le mit, ki ga je po ustnem izročilu opisal Homer v Iliadi. Vendar so zgodovinarji in arheologi v zadnjih desetletjih odkrili številne sledi, ki kažejo na to, da se je grško obleganje in naposled uničenje Troje v resnici zgodilo. Na turški obali Egejskega morja se dviga grič Hissarlik, poln ruševin, za katere mnogi menijo, da so ostanki prav tega mesta. Medtem se v Grčiji ukvarjajo z izkopavanjem ruševin bogatega mesta Tenea, ki so ga domnevno ustanovili Trojanci, ki so vojno preživeli. V Amsterdamu pa proučujejo metode dela pionirjev arheologije, ki so se že v 19. stoletju lotili izkopavanj na Hissarliku, prepričani, da so naleteli na dokaze o obstoju dolgo izgubljenega mesta. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Neveljaven email naslov