Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravilnik o postopkih sofinanciranja določa, da se morajo člani Znanstvenega sveta, strokovnih teles in recenzenti izločiti iz odločanja, če so v navzkrižju interesov, natančneje: v neposrednem sorodstvenem ali zaposlitvenem razmerju s prijavitelji programov ali projektov, ali z njimi raziskovalno sodelujejo. Kdo so ključna imena najpomembnejših teles Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki deli javni denar, in kako so vpeta v znanstveno-raziskovalno delo?
Kam se uvršča Slovenija v primerjavi z drugimi državami? V zadnjih petih letih je po deležu vlaganj v raziskave v bruto domačem proizvodu padla že pod povprečje EU-28. Primerjava s sosednjo Avstrijo pa kaže še hujšo sliko: za raziskave daje Avstrija skoraj 1- krat večji delež bruto domačega proizvoda od Slovenije.
Je večji problem premalo denarja za znanstvene raziskave – ali sistem delitve? S proračunskim denarjem pristojna Agencija financira programe in projekte na fakultetah, inštitutih, zavodih, pa tudi nevladne organizacije, pri slednjih predvsem izdajo publikacij. T. i. sistem programskega financiranja pa pri večini programov traja celi dve desetletji. Ko je pred pol leta v javnost udarila zgodba kardiologa dr. Marka Noča, ki mu je Agencija zaradi manjkajoče pol točke ukinila financiranje programa, pa se je razkrilo še vse kaj drugega.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost vsako leto preko razpisov razdeli večino denarja, ki ga Slovenija iz proračuna namenja za znanstveno raziskovalno dejavnost. Proces ocenjevanja in izbora prijav raziskovalnih projektov in programov poteka po zapletenem sistemu, neposredno pa prijave ocenjujejo tuji strokovnjaki – recenzenti. Iz nabora 5370 tujih recenzentov, ki predstavlja ogromen bazen strokovnjakov, pa nemalokrat prijave ne ocenjuje najbolj kvalificiran recenzent, kar je razvidno iz nekaterih citatov iz recenzij. Za svoje delo so plačani, na ocene in evalvacije pa prijavitelji nimajo možnosti vsebinskega ugovora.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Med soočenji kandidatov za evropske poslance sproti preverjamo verodostojnost njihovih izjav in ugotovitve takoj zatem objavimo v oddaji Detektor.
Med soočenji kandidatov za evropske poslance sproti preverjamo verodostojnost njihovih izjav in ugotovitve takoj zatem objavimo v oddaji Detektor.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Primer TEŠ 6 je v javnosti in politiki postal sinonim za koruptivni megalomanski projekt. A do danes, po osmih letih od začetka policijskih preiskav, ni za korupcijo ali zlorabo položaja še nobene sodbe sodišča. Nasprotno – Teš 6 je še vedno v fazi preiskave. To je bil ključni izziv Preiskovalne skupine TVS: zakaj stvari stojijo, kaj se dogaja na celjskem okrožnem sodišču, ki obravnava zadevo TEŠ? V oddaji bomo na osnovi policijskih, tožilskih, sodnih in davčnih dokumentov, ki jih je Preiskovalni skupini uspelo pridobiti, razkrili metode dela, poti zaslužkov, izmikanje v davčnem postopku, sistem izvršenih dejstev pri vodenju projekta od ideje do začetka delovanja. Vključno z imeni in priimki akterjev – ne samo TEŠ-evega omrežja, temveč tudi v vrhu politike. O netransparentnem vodenju projekta TEŠ 6 je bilo doslej ogromno napisanega – toliko bolj je pomenljivo dejstvo, da zakonsko določena cena premoga – prav ta cena pa je bila eden izmed pogojev za državno poroštvo – do danes nikoli ni bila plačana. Teš od začetka obratovanja bloka 6 –Premogovniku plačuje višjo ceno premoga, ne HSE, ne vlada kot skupščina HSE pa ne poskrbita, da bi se ustrezno spremenila tudi veljavna pogodba. Med gosti v studiu bodo tudi predstavniki policije, tožilstva, sodišča in HSE.
Kako, če sploh, so razkrite nepravilnosti v TEŠ 6 vplivale na transparentnost delovanja danes? Manira projekta TEŠ 6 se, ko gre za ceno premoga, nadaljuje še danes. TEŠ namreč še nikoli ni plačal takšne cene premoga Premogovniku Velenje, kot se je vodstvo zavezalo, prav cena pa je bila eden od pogojev za državno poroštvo za 440 milijonsko posojilo Evropske investicijske banke.
Skupaj so delali, skupaj dopustovali. Kdo je pravzaprav t. i. šaleški lobi in kdo so najodgovornejši za ta projekt. Omrežje okrog TEŠ je bilo organizirano na treh stebrih - poslovni sodelavci, krog prijateljev in družinskih članov ter politika na lokalnem in državnem nivoju. Bistvo projekta TEŠ 6 pa je pravzaprav Premogovnik Velenje, ki so se ga odločili pred skorajšnjim zaprtjem rešiti z novo kurilnico premoga. Gradnja nove elektrarne namesto obnove stare pa je seveda obetala zaslužke posameznikom.
Danes je TEŠ 6 sinonim za megalomansko koruptivno investicijo. Politiki ves čas ponavljajo opozorila, kot je »da se ne bi ponovil TEŠ 6« ali »to je drugi TEŠ 6«. Sledi bistvo sistema, po katerem so akterji projekt izpeljevali. V dokumentih danes lahko beremo ugotovitve zavajanja s količino zalog premoga, s ceno, predvsem pa usklajeno akcijo pri izbiri francoskega koncerna Alstom za dobavitelja opreme.
Ali je bil TEŠ 6 res nujen za nemoteno energetsko oskrbo Slovenije ali pa je bil predvsem priložnost skupine ljudi za lastni zaslužek. Kako so stvari potekale, kdo je polnil žepe? Doslej je svoje delo končala le Finančna uprava RS, ki je Urošu Rotniku naložila plačilo 1,6 milijonov dodatnega davka zaradi premoženja nepojasnjenega izvora.
Policija je domnevne nepravilnosti pri projektu TEŠ 6 začela preiskovati pred osmimi leti, primer pa je v delu na celjskem okrožnem sodišču že več kot štiri leta. Na zadevi zaradi bolniških odsotnosti in upokojitev dela že tretji preiskovalni sodnik, na dolgotrajnost postopka je vplivalo tudi naknadno pošiljanje vprašanj v tujino.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Tokratna tema, ki jo je pripravila preiskovalna skupina TVS, so izgubljene tožbe Slovenije na mednarodnih sodiščih. Od osamosvojitve do danes smo iz državnega proračuna plačali 357 milijonov evrov kazni, odškodnin, odvetniških storitev in drugih stroškov. Med bolj znanimi primeri so odškodnine za dolgotrajna sojenja, za izbrisane, plačilo hrvaških in bosanskih deviznih vlog; manj znano je, da smo plačali 51 milijonov evrov po izgubljeni arbitraži s Hrvaško zaradi nedobave električne energije. Kje so torej vzroki za toliko izgubljenih tožb Slovenije? In kdo je odgovoren – politika, sodstvo, slaba obramba? S temi vprašanji se ukvarja oddaja, tako v prispevkih kot v pogovoru v studiu.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Neveljaven email naslov
