Zgodba o delilnikih toplote se je začela pred šestimi leti, ko je država uzakonila njihovo obvezno vgraditev v večstanovanjske stavbe. Od takrat pa vse do danes so tako uporabniki kot tudi strokovna javnost večkrat opozarjali, da je delitev ogrevalnih stroškov nepravična. Pristojno ministrstvo, ki je še slabo leto nazaj zagovarjalo lani na novo postavljena pravila, jih je zdaj že tretjič spremenilo. "V Pravilniku 2015 je bilo tako, da se je v 18. členu ugotavljalo ali je morda teh, ki pretirano varčujejo več kot polovica in v tem primeru so vsi stanovalci prišli na obračun po površini. Sedaj pa ne bo več tako, ampak se bo vsakega stanovalca obravnavalo individualno. To pomeni, da se bo tistemu stanovalcu, ki bo imel zaprte radiatorje, porabniški delež dvignil na 40 odstotkov povprečja. Tako bo v obračunu toplote zaračunana tudi minimalna toplota, ki jo bo prejemal od sosedov," je pojasnil Marko Suhadolc z Ministrstva za infrastrukturo.

"Gre za kozmetične popravke"

Energetski svetovalec Matjaž Valenčič opozarja, da se z novo metodologijo približujemo pavšalizaciji in se oddaljujemo od obračuna po dejanski uporabi: "Pravilnik gre sicer v pravi smeri, saj odpravlja anomalijo, da en stanovalec diktira plačilo po pavšalu za ves blok, po drugi strani pa tisti, ki bodo zelo zapravljali, ki bodo ogrevali pri odprtih oknih in bodo tako porabili občutno več kot povprečje, so pa omejeni samo na trikratnik povprečja gibljivega dela. Kar pomeni, da so varčni, osveščeni uporabniki dvakrat kaznovani. Na eni strani plačajo več svojega, hkrati pa še nekaj sosedovega potratnega." Na Ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da se računi za ogrevanje tam, kjer so tudi do sedaj korektno porabljali in obračunavali toploto, ne bodo bistveno spremenili, v primeru anomalij, pa bodo stroški ogrevanja bolj pravično razporejeni.

"Slab zakon ne more biti osnova dobrega pravilnika"

"Energetski zakon je imel v osnutku zapisano, da se delitev stroškov ne izvaja tam, kjer ni tehničnih pogojev. Sprejeti zakon je to dikcijo izpusti in ta anomalija v zakonu, dopušča delitev nemogočega," je prepričan Valenčič. Da imamo v Sloveniji precejšnje število stavb, ki nimajo hidravlično uravnoteženih ogrevalnih sistemov, kar je pogoj za optimalno delitev stroškov toplote v večstanovanjskih stavbah, priznavajo tudi na pristojnem ministrstvu. "Težava je v tem, da imamo pri nas veliko stavb z neurejenimi ogrevalnimi sistemi, to pomeni, da ne delujejo tako kot bi morali. Za te zadeve pa so odgovorni stanovalci oziroma upravnik," trdi Suhadolc. Valenčič meni, da smo se delitve ogrevalnih stroškov lotili na napačnem koncu: "Najprej smo sprejeli zakon, šele nato smo se lotili energetske prenove stavb, ustvarjanja razmer za delitev stroškov toplote, moralo bi biti ravno obratno."

Ustreznega nadzora nad izvajalci delitve ni

Zapletene osnove za izračun stroškov ogrevanja pripravljajo podjetja usposobljena za delitev stroškov porabe, pri tem pa jih po besedah Valenčiča nihče ne nadzoruje: "Potrošniki ne vedo kam se obrnit po pomoč, kdo jih lahko zaščiti in kam se lahko pritožijo." Na Ministrstvu za infrastrukturo pa potrošnikom, ki z izvajalcem delitve toplote niso zadovoljni svetujejo, da ga preprosto zamenjajo z drugim. Za nadzor nad izvajalci delitve toplote je pristojen Direktorat za za energetiko in rudarstvo, od koder so nam sporočili, da se število prijav glede domnevnega kršenja določb Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto iz leta v leto povečuje. V letu 2013 so prejeli 61, leto kasneje 70, lansko leto 87, letos pa že 97 prijav glede nepravilnega obračunavanja toplote oziroma prevelikih stroškov ogrevanja. Inšpekcijski nadzori delitve in obračuna stroškov toplote so, kot so pojasnili, zahtevni in dolgotrajni, dodana vrednost inšpekcijskih nadzorov pa je razmeroma majhna. Inšpektor v mnogih primerih nima pravne podlage ukrepati, zato potrošnikom največkrat za dokazovanje nepravilne delitve toplote in posledično preveč zaračunanega ogrevanja, ostane le sodna pot, so še zapisali na Direktoratu.