Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živa glasba skupine Marko banda že 30 let prispeva k prepoznavnosti zvočnega sveta Prekmurja. Augsburški konservator in ljubitelj saksofonov Christian Döß koncertira tudi v izložbi svoje delavnice. V Pordenonu je na ogled razstava velikega umetnika furlanske renesanse Giovannija Antonija de’ Sacchisa, bolj znanega kot il Pordenone. V Szegedu ohranjajo tradicijo ročnega šivanja in vezenja tradicionalnih copat.
Letos je Posavski muzej v Brežicah praznoval 70 let. Muzej se ponaša z bogato arheološko, etnografsko in umetnostno zgodovinsko zbirko, ki jih dopolnjujejo oddelek za zgodovino in konservatorsko-restavratorski oddelek ter knjižnica. Muzejski prostori so v mogočnem brežiškem gradu z izjemno poslikano viteško dvorano, ki je edinstven primer baročnega posvetnega stenskega slikarstva na Slovenskem. V Neuschwansteinu, znamenitem gradu kralja Ludvika II. Bavarskega, sredi sanjske pokrajine nedaleč od Füssna so se 150 let po položitvi temeljnega kamna lotili splošne prenove. Ker grad vsako leto obišče približno 1,5 milijona turistov z vsega sveta, ga med obnovo ne bodo zaprli. Osemnajstletni plavalec in svetovni rekorder Antonio Fantin, poln energije in veselja do življenja, je ponos italijanske paraolimpijske reprezentance. Medenjaki so kot božična sladica in tudi lepo darilo znani po vsem svetu, v bližini Szegeda, v kraju Öttömös pa v majhni delavnici barvite dobrote pečejo vse leto.
Vrhunski jadralki Veronika Macarol in Tina Mrak sta na olimpijskih igrah 2016 v Riu de Janeiru za las zgrešili olimpijsko odličje in na koncu osvojili šesto mesto. Sta dvakratni evropski prvakinji in lani izbrani za najboljšo slovensko športno ekipo leta. Ekipa televizija Slovenija, ki ju je ujela med pripravami na Olimpijske igre v Tokiu, pa je spoznala tudi malo drugačno Veroniko Macarol: Veroniko, ki ji energija morja daje navdih za njeno likovno ustvarjalnost. Kreativna skupina slikarjev in grafikov je v Budimpešti našla nov razstavni prostor. Pred leti so začeli obnavljati požarne zidove starih zgradb, ki jim s svojimi stvaritvami dajejo novo podobo. Najbolj priljubljena je upodobitev Rubikove kocke. Južnotirolski fotograf Kurt Moser se je podal na sam začetek razvoja fotografije in odkril ambrotipijo. Zanjo potrebuje veliko kamero, kemikalije za razvijanje in izbrane motive, kajti ambrotipije so unikati. Prebivalci Komiže na Visu so tesno povezani z morjem. Ulov je tu zagotovljen, toda treba se je znati spoprijemati tudi z muhastim vremenom. Odkar pomnijo se po pomoč obračajo k svetem Nikolaju, ki mu na njegov dan, 6. decembra, žrtvujejo tisto, kar jim je najdragocenejše: čoln.
Prlekija, v severovzhodni Sloveniji, je slikovito območje med gričevnatimi Slovenskimi Goricami in pomursko ravnico. Pokrajina je polna prelepih nasprotij in gostoljubnih prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo in tradicijo, pa tudi z jasno vizijo o prihodnosti. Bolzano v teh tednih zaznamuje 500-letnica zvonika stolne cerkve, največje znamenitosti južnotirolskega glavnega mesta. Zvonik velja za enega najimenitnejših primerkov poznogotske arhitekture, v bližnji zakladnici pa hranijo listine, ki odpirajo zanimiv vpogled v čas z začetka 16. stoletja. Na Bavarskem je spet priljubljeno muziciranje z žlicami. Tega se lahko naučite na glasbenih delavnicah v mestu Lenggries, kjer vam bodo instrumente, lesene žlice, tudi izdelali. Zakonca Tamás Walter in Diana Barna Walter iz Kecskeméta sta prejela že kar nekaj zlatih kolajn na prestižnih ribiških tekmovanjih. Najvišja mesta osvajata tako posamično kot ekipno, kar veliko pomeni ne le njima, temveč tudi njuni približno milijonski madžarski ribiški družini.
Projekt ZaVse, ki ga vodi Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, je namenjen zmanjševanju diskriminacije ranljivih skupin, predvsem invalidov, socialno šibkejših, migrantov in beguncev ter pripadnikov romske skupnosti. V okviru projekta, ki bo trajal do konca februarja 2020, po vsej Sloveniji potekajo izkustvene delavnice za ljudi, ki se pri delu srečujejo z ranljivimi skupinami. Bressanone je leta 1980 kot prvo mesto v Italiji dobil pošteno trgovino. V manjši gorski skupnosti Verano pri Meranu so se odločili za korak naprej, za tako imenovano mesto pravične trgovine. Začetnik in gonilna sila projekta je Rudi Dalvai, dolgoletni predsednik WFTO – mednarodne krovne organizacije Pravična trgovina. Najznačilnejše hrvaško plovilo iz srednjeveškega obdobja ja ladjica »condura«, ki je pred natančno 950 leti dobila pravico do svobodne plovbe po Sredozemlju. Ponos mesta Szeged je katedrala Naše gospe, ki je bila zgrajena po tem, ko so mesto leta 1879 opustošile poplave. Monumentalno zgradbo so pred leti začeli obnavljati, v njenem spodnjem delu pa so uredili tudi sodoben center za obiskovalce.
Mura se na svoji 438 kilometrov dolgi poti iz visokogorske hudourniške reke postopoma spremeni v nižinsko reko s širokim rečnim prostorom, stranskimi rokavi, prodišči, poplavnimi logi in mrtvicami. In kot vsaka reka je tudi Mura prebivalce ob svoji strugi izzvala, da so jo hkrati ljubili, izkoriščali in se je bali, predvsem pa spoštovali. Pred 100 leti je območje Spitzingseeja v Bavarskem gozdu zajelo hudo neurje, ki je za seboj pustilo pravo razdejanje. Posekati in odstraniti so morali okoli 300 000 dreves. V nekaj mesecih so domači in avstrijski delavci za ta namen zgradili ozkotirno železnico. Po treh letih so tire odstranili, lokomotiva je pristala v muzeju, na trasi nekdanje železniške proge pa je urejena pohodniška pot. Madžarka Zsóka Fekete se je po diplomi iz živilstva s pomočjo evropskih sredstev odločila za kmetijsko dejavnost. Redi prašiče madžarske pasme mangalica, prideluje zelenjavo in poljščine ter izdeluje domače mesne izdelke. Vransko jezero blizu mesta Biograd v severni Dalmaciji je največje naravno sladkovodno jezero na Hrvaškem. Pravzaprav gre za nekdanje kraško polje z jezersko kotanjo, ki sega pod nivo morske gladine in je redek primer kripto depresije v sredozemskem prostoru.
Pohodniška pot Alpe Adria Trail , dolga približno 750 km, povezuje Alpe z Jadranskim morjem. V Sloveniji je ena izmed etap speljana iz Kranjske Gore čez Vršič mimo izvira reke Soče v dolino Trente, znane po naravnih lepotah ter bogati zgodovinski, kulturni in etnografski dediščini. Kraju Polcenigo v Furlaniji – Julijski krajini poseben pečat dajejo reka in hudourniški potoki. Opisujejo ga kot popolno ravnotežje med zemljo in vodo, med naravo in arhitekturo. Jama Silberloch v Altmühltalu na Bavarskem je za obiskovalce dostopna samo z varnostno opremo in izkušenimi vodniki. Študenti iz Szegeda so, s splavom iz več kot 700 plastičnih steklenic, prečkali reko Tiso in tako opozorili, kako pomembna sta skrb za okolje in recikliranje.
V zadnjih nekaj letih so biologi in raziskovalci ugotovili, da se v slovenske gozdove naseljuje tujerodne vrste. Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis so zato pripravili projekt, ki bo zmanjšal negativne vplive invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost. Gre za projekt LIFE Artemis, ki bo trajal do konca leta 2020. Bernhard Stöberl se rad potika med drevesi Bavarskega gozda na Zgornjem Pfalškem. Dobro ve, kje lahko najde avtohtoni, divji, tudi odpadni les in rogovile, iz katerih izdeluje izvirno, razgibano pohištvo. Četrt Santi Martiri je v samem osrčju današnjega Trsta, v rimskih časih pa je bila zunaj mesta. Po arheoloških raziskavah in rekonstrukcijah, ki so v zadnjem desetletju potekale na gradbiščih tega območja, si zdaj lažje predstavljamo, kakšno je bilo življenje v rimskem Tergestu. Slikoviti starodavni Nin je prepoznaven tudi zaradi svoje osem kilometrov dolge peščene plaže. Izjemno naravno okolje je kot nalašč za Festival peska, ki so ga letos že petič zapored priredili zadnjo nedeljo v avgustu.
Na širšem območju slovenske prestolnice je postavljenih kar 4.500 panjev s čebeljimi družinami. Ljubljana ima tudi svojo Čebeljo pot, ki v okviru mednarodnega projekta BeePathNet v šestih evropskih mestih razvija urbano čebelarjenje in tako prispeva k ohranitvi biodiverzitete v urbani krajini. Belopeška jezera, Laghi di Fusine, znani tudi pod imenom Mangartska jezera ali Klanška jezera, sta dve jezeri, ki ležita na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Območje je priljubljena izletniška točka s pohodniško potjo, ki vodi med jezeroma skozi neokrnjen gozd. Eva Pavlič Seifert je umetnostna zgodovinarka, Aljaž Celarc geograf. Skupaj sta Plateauresidue, umetniški tandem. V svojih projektih rada prepletata to, kar ju najbolj veseli: ekologijo, naravo, podnebne spremembe, umetnost in nove medije. Vitalac, specialiteta iz jagnječje drobovine z otoka Brač, je bila nekoč jed siromakov, danes pa velja za delikateso, ki si je pred kratkim prislužila vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Simonov zaliv se kot arheološko najdišče omenja že v 16. stoletju. Zaradi izjemnih arheoloških, naselbinskih in krajinskih lastnosti je leta 1999 dobil status kulturnega spomenika državnega pomena. Po temeljitih raziskavah in konzervatorskih posegih, ki so v zadnjih letih potekali v okviru projekta AS – Arheologija za vse: oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv, je park z novimi dognanji in pristopi še bolj zanimiv za obiskovalce. Umetno jezero Brombach na območju Seenland na Frankovskem je raj za letoviščarje in počitnikarje. Toda še preden so ga uredili, je moralo veliko prebivalcev zapustiti svoje domačije. V bližini Merana na Južnem Tirolskem družinsko podjetje že več desetletij izdeluje slamice. Za zdaj še prevladujejo plastične, vendar se uspešno prilagajajo novim smernicam. Dubrovniška republika je bila vedno neodvisna in je še posebej cenila tiste, ki so svobodo zagovarjali in zagotavljali. Mednje je spadal vitez Orlando, ki je, tako pravi legenda, mesto rešil po 15-mesečnem obleganju Saracenov v 9. stoletju. Hvaležni meščani so mu za to pred 600 leti postavili spomenik.
Oddaja avtorice Claudie Brugnetta v produkciji RAI Trst nam odkriva podobe Karnije, slikovitega alpskega območja na severu Furlanije - Julijske krajine na meji z Avstrijo. Pokrajina neokrnjene narave, starodavnih ljudskih običajev, antičnih mitov in prekipevajočega življenja, barv, vonjev in okusov. Njen utrip spoznavamo skozi vse letne čase in pripovedi ljudi, ki jih navdušujeta odmaknjenost življenja med gorami in očarljivost domačinov.
BLATNO JEZERO Madžarsko morje, Blatno jezero, je največje jezero v Srednji Evropi. Če gre verjeti romantičnim legendam, so na območju Blatnega jezera nekoč živeli zaljubljeni in dobrohotni velikani ter zlobne vile. Iz njihove ljubezni, bolečine in jeze se je rodilo divje, a mirno jezero s prijetno temperaturo, ugodnim podnebjem in raznoliko pokrajino, ki ga obdaja. Zelo priljubljeno in obiskano območje ima več kot 200 kilometrov dolgo obalo, na kateri 2000 ur na leto sije sonce. Ker se voda poleti segreje tudi do 26 °C, je zelo razvit kopališki turizem. Priljubljeni so tudi ribolov in jadranje ter zdravilišča in termalni vrelci blizu jezera. Avtorica: Mónika Kiss Montažer: Róbert Násztor Snemalec in režiser: László Szögi
Neveljaven email naslov
