Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Ali so preiskovalne komisije – v državnem zboru so pravkar ustanovili še eno na zahtevo državnega sveta – res sredstvo za politično obračunavanje med strankami ali, kot to predvideva zakon, organ za iskanje politične odgovornosti na različnih področjih. O tem s poslancema iz Svobode in SDS-a, Alešem Rezarjem in Andrejem Hoivikom.
Boris že zna voziti kolo brez pomožnih kolesc. To zna tudi Rija. A ne brez Krokodila. Potiskati jo mora. Kar naprej potiskati. Ne sme odnehati. A Krokodilu spodrsne in Rija pade. Rija je besna. Krokodilu prepove, da bi se še kdaj dotaknil njenega kolesa. Sama pa težko vozi kolo. Le kje je Krokodil?
Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Sodobni človek kar 90 % časa preživi stran od narave. A človek je njen del in jo potrebuje, pa če se tega zaveda ali ne. Zato vas bomo s tokratnimi gosti v oddaji skušali spodbuditi, da več časa preživite v naravi. Najprej nam bo dr. Luka Kristanc, zdravnik družinske medicine, biolog ter fito- in ekoterapevt, razložil, zakaj človek naravo potrebuje za duševno, čustveno in telesno blaginjo. Že sprehod skozi mestni gozd je prava gozdna kopel – besedno zvezo so skovali Japonci, ki so med prvimi v gozdu videli tudi možnost terapije. Gre za preživljanje časa v naravi, v gozdu, kjer uporabljamo vse svoje čute, predvsem tiste, ki smo jih v mestnem okolju zanemarili. Dr. Kristanc bo predstavil še blagodejne učinke eko- in fitoterapije. V naravi najdemo tudi kakovostno in zdravo hrano, ki si jo lahko prenesemo na krožnik; več o njej nam bosta zaupala biologinja in dr. biokemije Katja Rebolj ter biolog, strokovnjak za zelišča in ekološko pridelavo hrane, dr. Janko Rode. Kako lahko tudi sami opozarjamo na invazivne tujerodne vrste rastlin, ki lahko negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost gozdov, pa nam bosta v rubriki Ah, ta splet! pojasnila voditeljica Nina Cijan in Simon Zidar z Gozdarskega inštituta Slovenije, ki bo predstavil aplikacijo Invazivke.
Visoke ravne smreke, plakati, transparenti, lesene rože, inovativne skulpture, prometni znaki, natlačene lutke, različni predmeti obešeni na visoka debla brez lubja, vse to in še več so lahko rojstnodnevni mlaji. Pogosto jih srečujemo na podeželju, a tudi v mestnih središčih niso več redkost. Ne glede na velikost, obliko in postavitev, izražajo ustvarjalnost in izvirnost, postavljanje mlaja pa je vselej družaben dogodek, ki bistveno prispeva k ohranjanju skupnosti.
Gost nedeljskega Intervjuja, ki ga vodi Jože Možina, bo dolgoletni sindikalni voditelj Fidesa, zdravnik Konrad Kuštrin. Po 43 letih delovne dobe in 28 letih na čelu Fidesa se je upokojil, vendar je še vedno odličen poznavalec razmer v zdravstvu in položaja zdravnikov. Kuštrin ugotavlja, da so po dveh desetletjih zdravniške plače realno spet nižje, neprimerljive s plačo in ugledom, ki ju imajo zdravniki v sosednji Avstriji. Nekdanji vodja Fidesa je zelo kritičen do vlade. Meni, da se ministrica za zdravje in premier, ki več pohajkuje okoli, kot dela, sploh ne ukvarjata z ureditvijo primernega statusa zdravnikov in dejansko dopuščata propadanje zdravstvenega sistema. Kuštrin se sprašuje, kdo nas bo zdravil čez 10 let, saj tendenca vladajoče politike vodi v katastrofo. Gost je po hudi prometni nesreči pred leti tudi sam potreboval dolgotrajno zdravljenje. Izkušnja z »druge strani« bolniške postelje je bila zanj zelo dragocena. Ocenjuje, da so pacienti za zdravnike, ki so preobremenjeni, pogosto le diagnoza, dejansko pa je treba poznati tudi duševno stanje človeka, ki se zdravi.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov.
8. del: Kje je popolna energija?
Dolgo pred energijsko krizo so bili energijski tokovi na Zemlji jasno razporejeni in natančno odmerjeni – vse dokler si ljudje pred okoli 500.000 leti nismo prisvojili ognja. Sodobni človek porabi preveč energije. Nam bo uspelo odkriti neusahljiv vir energije, ki bi bil hkrati prijazen do podnebja?
42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Lucas Gries
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov.
9. del: Lahko iztrebke spreminjamo v zlato?
Ljudje že od nekdaj sanjamo o zakladih, a le redki se dokopljejo do njih. S solarnimi celicami energijo ustvarjamo skoraj iz nič. Kako pa je mogoče, da velikanski potencial še vedno preprosto splakujemo v kanalizacijo?
42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Adrian Schwartz
Ksenija Vidali, ena najvidnejših slovenskih opernih pevk, se je rodila 30. aprila 1913 v Trstu. Ob obletnici njenega rojstva je nastala razstava Pomlad na opernem odru – Primavera all’opera, v produkciji Pokrajinskega muzeja Koper. Ksenijo Vidali bomo v oddaji spoznavali z zgodovinarkama Tanjo Jakomin Kocjančič in Tino Novak Pucer.
V avstrijski Radgoni in slovenski Gornji Radgoni so ob dnevu Evrope odprli Trg Evrope na obeh bregovih reke Mure.
Na Suhi vabi muzej Liaunig na "Zmenek na slepo", likovni dvogovor med zbirkama družine Liaunig in Weishaupt iz Münchna. Dodana vrednost so tudi letos komorni koncerti in matineje Festivala Sonusiada.
Slavnostna akademija Slovenske gimnazije letos s pobratenim Prosvetnim društvom Lipa v Velikovcu. V sklopu delovnega obiska na Koroškem tudi z udeležbo predsednice RS Nataše Pirc Musar.
Mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka se ob 50. jubileju predstavlja z novim videom.
http://slovenci.orf.at
Priporoči:
Slavnostna akademija Slovenske gimnazije letos s pobratenim Prosvetnim društvom Lipa v Velikovcu. V sklopu delovnega obiska na Koroškem tudi z udeležbo predsednice RS Nataše Pirc Musar.
Mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka se ob 50. jubileju predstavlja z novim videom.
http://slovenci.orf.at','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2024-05-20/13461049')">Deli
André ne more gledati, kako Michael trpi, ker Nataša ne vidi več smisla v njunem zakonu. Odloči se, da jima bo pomagal in ju spravil skupaj za mizo, da bi se končno pogovorila. Za pomoč prosi Lindo. Pripravita praznovanje Lindinega rojstnega dne ...
Robert prosi Evo za čas, da razmisli o tem, kako naprej.
Bela preslepi Steffena in od njega dobi 2000 evrov za ponija.
Franzi pa pripravlja poslovni načrt, da bi s Steffenom začela proizvodnjo jabolčnika.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Egon in Ajda sta danes polna energije: pretvarjata se, da sta viteza, ki z vrta odganjata nepridiprave. Z očmi na pecljih z gredic podita črve, žuželke in celo ježka. Pa so vse te živalce res vrtni škodljivci? Očka že ve.
V 9. oddaji se Juš prelevi v knjižnega in filmskega zapeljivca Darcyja, Rok pleše v dežju, za napetost v kvizu poskrbijo Ana, Matija in Voranc iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica (rumeni) ter Petja, Tilen in Nik iz OŠ Mengeš (vijolični), v Hitrih lončkih pa Jasmina, Nastja in Rubi iz OŠ Dobje ter Lili, Melany in Izak iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko. Hitre celice popeljemo v zabaviščni park in med domače ptice, z vprašanji topimo čokolado, hladimo štorklje in iščemo videodatoteke, labirint skoraj porušimo. Za koga je odločilno zadnje vprašanje, poglejte v Malih sivih celic.
Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Avtor glasbe: Danilo Kocjančič
Avtor besedila: Drago Mislej Mef
Skladba Dobrodošli v Bife pri Kralju je nastala v soavtorstvu člana Prizme Danila Kocjančiča, ki je napisal glasbo, in pa Draga Misleja Mefa, primorskega novinarja in tekstopisca, ki je napisal besedilo zanjo. Ustvarjalni tandem Kocjančič-Mislej je svojevrsten rekorder, saj sta kar šestkrat zmagala na MMS Oddaja je posneta v okolju obmorskega ribiškega bifeja, kar v Bifeju pri Kralju v Izoli, ki je bil navdih te pesmi, zmagovalke na Melodijah morja in sonca leta 1982.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Na prvem soočenju pred evropskimi volitvami bodo sodelovali predstavniki slovenskih parlamentarnih strank. Pogovarjali se bodo o ključnih izzivih, s katerimi se Evropska unija spopada danes. Na evropskih volitvah, ki bodo 9. junija, bodo slovenski volivci izvolili 9 evropskih poslancev.
Ali je bilo vodstvo Fakultete za družbene vede težko prepričati, da obsodi genocid v Gazi, ali družbeni sistem, v katerem živimo, misli na nove, mlade generacije in ali ga bo mogoče spremeniti brez angažmaja, boja in aktivizma, bosta pojasnila aktivista Sara Štiglic in Jan Vajgl, ki sta sodelovala pri zasedbi FDV-ja. Ali se bo število stanovanj za dolgoročni najem povečalo, če bo vlada kratkoročno oddajanje stanovanj po spletni platformi Airbnb omejila na 30 dni na leto, pa bosta pojasnila sociologinja Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Uroš Buda, direktor Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov.
Ob obletnici nakbe je v Ljubljani pod naslovom Svobodna Palestina potekala serija prireditev, med drugim je predaval sociolog Salim Tamari, ki živi vRamali. Z njim smo se pogovarjali o verskem slavju Nebi Rubin, zgodovini izraelsko-palestinskega konflikta, nakbi ter o življenju na Zahodnem bregu in doživljanju genocida v Gazi. Ljubljano je na vabilo Aksiome obiskal umetniški kolektiv Total Refusal, ki kritično obravnava fenomen videoiger. Igričarska industrija je v zadnjih letih po dobičkonosnosti močno prerasla filmsko in tudi glasbeno industrijo, saj je vrednost njenega trga presegla 230 milijard evrov. Pripravljamo intervju s člani kolektiva, ki nam bodo med drugim pojasnili, kako kapital usmerja produkcijo videoiger, kdo so največji uporabniki in zakaj v videoigrah ni prostora za družbeno kritiko. Mineva dvajset let, odkar sta na strehi Lutkovnega gledališča Ljubljana prvič skupaj nastopila priznana pianista Bojan Gorišek in Milko Lazar. Spomine na ta nastop sta obudila s koncertom v Cankarjevem domu, tudi s premiero novega dela. Obiskali smo še razstavo Kolesa usod: zbirko koles Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Pivki. V ospredju so bogate zgodbe teh priljubljenih prevoznih sredstev, pa tudi zgodbe lastnikov. Vidimo lahko kolo, s katerim se je vozil član kolegija Varnostno-obveščevalne službe pri Osvobodilni fronti, pa tudi vodilno kolo protivladnih protestov med letoma 2020 in 2022.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
ep. 2: Felice
Drugi del nadaljevanke o Franzu Kafki nosi naslov Felice in je posvečen dolgoletni Kafkovi zaročenki Felice Bauer. Ta je bila sestrična Maxa Broda iz Berlina, ki jo je Kafka v živo spoznal le bežno, nato pa jo zasul s pismi. Njuno obdobje zaroke je bilo dolgo, zapleteno in mučno. Vleklo se je zaradi vojne, pa tudi zaradi pisateljeve neodločnosti. Ko je Kafka zaroko v drugo dokončno razdrl, je bil že bolan in prepričan, da mora moč, ki mu je še preostala, posvetiti pisanju.
KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023
Scenarij: Daniel Kehlmann
Režija: David Schalko
V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.