Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bili smo na otvoritvi pomladnega festivala luči Svetlobna gverila, v Hrastniku pa potipali začetni utrip 22. Mednarodnega scenskega festivala Rdeči revirji. V Mariboru smo se udeležili festivala Dnevi knjig z osrednjo gostjo, pesnico Barbaro Korun, v Galeriji Photon pa smo si ogledali ganljivo razstavo Sedem znamenj Gorana Bertoka.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Prijatelji so povsod okoli nas! Tudi tisti iz Kočevja poskrbijo za Pepeta, ko potrebuje pomoč. In Pepe potrebuje dobro malico. Torej, gremo! Kakadudu že sedi v Pepemobilu … Pravi, da gre zraven! Dišeče pice in zabave sredi mesta ne bi zamudil za nič na svetu. Pica, prihajamo!
Krokodil mora biti zakrinkan, ko gresta z Rijo v živalski vrt. Paznik ga ne sme prepoznati, saj Rijo obide groza ob misli, da bi ga zaprl v krokodiljo ogrado. A Krokodil bi vseeno rad spoznal svoje sorodnike. Druge živali, naj bodo velike ali majhne, ga ne zanimajo preveč. Končno mu Rija dovoli, da jih obišče. Krokodil od navdušenja skoči v bazen, poln krokodilov. Končno Rija s svojo bistroumnostjo reši najboljšega prijatelja.
Bubi in Boni nabirata robidnice in povabita še Bibija, naj se jima pridruži. Bibi zavrne njuno povabilo, zato se odločita, da bosta raziskali, zakaj noče z njima. Sledita mu do skrivnega kotička in ga zalotita, da se pogovarja s kokonom gosenice. Bibi jima pojasni, da je bila gosenica najprej jajčece, zdaj pa se je zabubila v kokon. Nenadoma se kokon začne tresti in prikaže se metulj. Sovicam razloži potek preobrazbe. Ko jih pokliče očka, jih metuljček pospremi do doma, v domačem gnezdu pa skupaj z mamico zapojejo pesmico o preobrazbi.
Cofek izgubi svoj prvi mlečni čekan in zobna miška bi mu prinesla darilo! A ker ima na obisku Rino, si zaželi, da ga dobi tudi prijateljica. Zato Cofek in Rina zobni miški pripravita prav poseben sprejem.
Ernest sreča svojega starega prijatelja Leona, s katerim sta v mladosti skupaj igrala. Leon vztraja, naj ga Ernest spet spremlja na turneji. Le kaj bo Celestinca brez Ernesta?
Lola in Flint obožujeta bovling, zato se odpravita v čisto pravo dvorano, namenjeno temu zabavnemu športu. Krogle kot za šalo podirajo keglje, vendar samo Flintove. Flint je očitno nadarjen za metanje in ciljanje. Lola pri tem žal nima sreče in postane zelo žalostna. Srečo ima le v tem, da je ob njej prijazni bratec Flint. Kako ji bo pomagal?
Potrkajmo na vrata Joninega vrtca in poglejmo, kako prijazna vzgojiteljica skrbi za navihano druščino. Kdo pride prvi in kdo bo zjutraj spet zamujal. Pripravila jim bo zanimivo presenečenje. Lovro se od tako izkušene vzgojiteljice lahko veliko nauči. Tudi sam bo pošasti Bu in Ba poskušal navdušiti za vrtec.
Zofa Zofka oponaša ogledalo. Kdo se je postavil pred njo? Po Izabelino Anka. Čeprav se zelo nenavadno obnaša. In zelo nenavadno govori. Predstavi se celo kot Gaki. Izabela se odloči za preizkus. In na obisk povabi I kot imitatorja. I je tudi črka, ki jo boste spoznali tokrat. Vabljeni v zofkasto družbo …
Če hočejo kupiti stanovanje, potrebujejo reees veliko denarja. Edina logična zamisel je torej, da priredijo dražbo in prodajo vse dragocene stvari, ki jih najdejo v stanovanju. Soseda Jože in Pižama sta že pripravljena, v občinstvu pa se skrivajo tudi drugi gostje – popolnoma nesumljivo oblečeni mladeniči in mladenke, ki prav tako dvigajo svoje loparčke in predmetom dvigujejo ceno. Medtem Mila in Ajša Tonja na terenu rišeta portrete, Lars in Ema sta obiskala Slamnikarski muzej, Jakob in Matija pa se urita v kamnoseštvu.
Will je uročen. In neviden. Čuti, da bo za vedno izginil. Teodozija ga poskuša rešiti. Urok za zdravljenje telesa ne pomaga, zato ji Safija predlaga, naj uporabi Ozirisovo žezlo. Kače kaosa dobro vedo, da je Teodozija našla žezlo in da se ga uči uporabljati.
THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021
Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa)
Režija: Matthias Hoene
V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
V 9. oddaji se Juš prelevi v knjižnega in filmskega zapeljivca Darcyja, Rok pleše v dežju, za napetost v kvizu poskrbijo Ana, Matija in Voranc iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica (rumeni) ter Petja, Tilen in Nik iz OŠ Mengeš (vijolični), v Hitrih lončkih pa Jasmina, Nastja in Rubi iz OŠ Dobje ter Lili, Melany in Izak iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko. Hitre celice popeljemo v zabaviščni park in med domače ptice, z vprašanji topimo čokolado, hladimo štorklje in iščemo videodatoteke, labirint skoraj porušimo. Za koga je odločilno zadnje vprašanje, poglejte v Malih sivih celic.
Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V zadnjem Infodromu 12. sezone sta se voditeljici Katji pridružila devetošolca Jaša in Maja. Na igrišču v Kosezah so nam mladi povedali, zakaj je zanje pomembno, kaj tam počnejo in koga lahko srečajo. Novinarka Mateja se je oglasila iz Bruslja, kjer je Evropski parlament, ki bo v prihodnjih mesecih dobil nove poslance. 9. junija so namreč volitve, na katerih bodo volivci poleg tega odločali še o štirih referendumskih vprašanjih. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj pomeni, da je referendum posvetovalni in kakšna je njihova vsebina. V Infogromu so se na vroče stolčke usedli voditelji Infodroma in med drugim izvedeli, kdo največkrat zamuja. Otroški poročevalec David pa se je pogovarjal s selektorjem slovenske nogometne reprezentance Matjažem Kekom.
Vas zanima, kako je videti sestanek posameznih centrov v velikih možganih? Ali veste, da se možgani v času odraščanja temeljito preoblikuejo in da se mladi lažje in bolje učite kot kasneje odrasli? Ali čez leta še poznamo odgovore na vprašanja iz četrtega razreda? V tokratni Osvežilni fronti vas čaka veliko zanimivega o možganih, pa tudi priljubljeni rubriki Dojenčka in Luža ljubezni ter nov Kviki kviz.
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje?
Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
»Blagoslovljena žena, ki upa v Gospoda in je Gospod njeno zaupanje.« Ta svetopisemska misel je bila vodilo Ženske konference, ki je letos že 22. povezala članice iz evangelijskih cerkva in skupnosti iz vse Slovenije.
»Krščanski center Novo mesto deluje od leta 2015. Je del nacionalnega gibanja Krščanski center Slovenija, ki deluje pod okriljem »International Network of Churches«. V sodelovanju z organizacijo »Eastern European Mission« skrbijo tudi za izdajanje kakovostne krščanske literature.
Gostja 200. oddaje NaGlas! je nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak. Je slovenska državna rekorderka v troskoku, prejemnica več medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih. S skokom 15,08 m v daljino ima šesti najboljši dvoranski rezultat vseh časov na svetu. Zakaj ima NaGlas! posebno mesto v slovenskem medijskem prostoru? Na to vprašanje odgovarjajo nekdanji in zdajšnji sodelavci v oddaji. Prisluhnili smo tudi nemško-kosovski pevki Ibadet Ramadani, ki je svoj prvi solo album ustvarila v gozdu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Preverili smo kako uspešna sta Klub kraških ovčarjev in Kinološka zveza pri pridobivanju statusa protokolarnega simbola Slovenije za kraške ovčarje, opozarjamo na akcijo društva AETP ki želi Slovenijo brez kletk za kokoši in svinje, razložili bomo kakšen vpliv ima klima v avtu na našo žival in se sprehodili po Koseškem bajerju.
ozivalih@rtvslo.si
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1963 na osnovi pogodbe takratne Nafte Lendava in Elma iz Črnuč ter je bilo odgovor na takrat težke razmere v tej regiji. Danes je eno redkih večjih podjetij, ki so preživela čas tranzicije in številne krize v Pomurju. Prednost podjetja je fleksibilna proizvodnja. Kar 80 % izdelkov izvozijo, njihov najmočnejši trg je Nemčija. Vtičnice, stikala, svetila in preostali elektromaterial tako krasijo številne poslovne objekte in domove, v podjetju pa se zavedajo, da se bodo morali v prihodnosti spopasti z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. Kljub avtomatizaciji pa je človeška roka nenadomestljiva pri najbolj specialnih varilskih delih. Poklic varilca je deficitaren in zato zelo iskan. Delo varilcev smo spoznavali v prevaljskem podjetju ADteh, v katerem je okoli 45 zaposlenih. Večina njihovih varilcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer še šolajo za ta poklic, v Sloveniji potekajo izobraževanja zgolj po podjetjih.
"Jaz sem želela časopis, ki ima evropsko širino duha, ti pa si me pripeljal v trdnjavo moškega šovinizma" (Šejkova četrta žena iz Mojstrane)
Kolegij Bliska se odvija v fitnesu, ker naj bi na napravah člani redakcije uspešneje rojevali nove ideja. Vse namreč skrbi novica, da naj bi jih kupil nek arabski šejk. Rudijeva preganjavica ob šejkovem obisku ponovno vzcveti. Celo zmeraj točna Veronika je pozna: po Martinih navodilih kupuje darilo za šejka - zaradi Martinega izvirnega razumevanja slovenščine pride spet do zanimive pomote. V fitnesu pa se poleg kolegija razcveta tudi mlada ljubezen: Žiga zaupno potoži svoji izbranki o težavah s širjenjem svojega imperija.
Priporoči:
Kolegij Bliska se odvija v fitnesu, ker naj bi na napravah člani redakcije uspešneje rojevali nove ideja. Vse namreč skrbi novica, da naj bi jih kupil nek arabski šejk. Rudijeva preganjavica ob šejkovem obisku ponovno vzcveti. Celo zmeraj točna Veronika je pozna: po Martinih navodilih kupuje darilo za šejka - zaradi Martinega izvirnega razumevanja slovenščine pride spet do zanimive pomote. V fitnesu pa se poleg kolegija razcveta tudi mlada ljubezen: Žiga zaupno potoži svoji izbranki o težavah s širjenjem svojega imperija.','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2024-05-25/13461388')">Deli
Na presečišču dveh ranljivih skupin – gluhih, naglušnih in LGBT-oseb – smo spoznali naglušnega Naia Štagarja, mladega transaktivista, ki je letos pod okriljem zavoda TransAkcija organiziral okroglo mizo o sluhu. Pravi, da je znakovni jezik za nekatere ljudi, ki so obenem del LGBT-skupnosti, osvobajajoč. Med osebami z oviranostmi so tudi LGBT-osebe, čeprav se zaradi strahu pred izključitvijo iz primarne skupnosti le redko javno razkrivajo.
V Avstraliji so Slovenci v preteklosti in tudi sedanjosti iskali svoje priložnosti. Že leta 1939 je tam živelo okoli 700 Slovencev. Pred časom se je z nekaterimi srečala tudi naša dopisnica Karmen Švegel.
Gostja oddaje Rojaki je Valentina Novak, ki od leta 2018, ko je začela poučevati in postala pedagoška svetovalka na Gornjem Seniku, je torej že šest let, vpeta v izobraževalno in kulturno delovanje Porabskih Slovencev.
Visoka pedagoška šola v Celovcu izobražuje učiteljice in učitelje za manjšinsko šolstvo na Koroškem, zato posveča veliko pozornosti večjezičnosti in medkulturnosti. Reportažo je pripravila Claudia Raspolić.
Vabljeni k ogledu.
V tokratni oddaji je izpostavljena zgodba Muzeja na prostem v Rogatcu, ki velja za največji muzej ljudskega stavbarstva na Slovenskem.
Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina.
Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Zvečer Brina noče zaspati. Odkrije, da bo lahko dlje pokonci, če se v sanjah spremeni v sadnega netopirja. Končno zaspi in kot sadni netopir v sanjah poleti po nočnem nebu čez igrišče, kjer sreča očija, ki s prijatelji igra ragbi.
Danes naše identitete ne oblikuje več tisto, kar počnemo, ampak tisto, kar imamo. A kaj, ko nimamo nikoli dovolj. Z antropologom dr. Danom Podjedom in mag. Živo Kavko Gobbo iz društva za sonaraven razvoj Focus se bomo pogovarjali, koliko je nakupovanje v resnici stvar svobodne izbire, koliko pa stvar prisile; zakaj se zdi, da so naše želje neizmerne in kako jih brzdati? Si srečo lahko kupimo? Kaj s potratno porabo počnemo sebi in našemu planetu? Kako naj bi ravnal zmeren, etičen potrošnik?
Da je življenjski slog stvar izbire, sta prepričana Janja in Andrej Brečko, ki si sreče ne kupujeta, temveč jo ustvarjata na svojem samooskrbnem posestvu.
Tudi Alenka Nose, ki dotrajanemu in staremu pohištvu podarja novo življenje, dokazuje, da ni treba vsakega predmeta po nekaj letih zavreči in nadomestiti z novim in da vse staro vendarle ni brez vrednosti. Kako živeti bolje tudi z manj tehnologije, nam bo v rubriki Ah, ta splet! predstavil Filip Dobranič z Inštituta Danes je nov dan, zakonca Dolinšek, ki učinkovito rabo energije doživljata kot poslovni in osebni izziv, pa bosta razkrila, da se vsaka sprememba v manj potratno ravnanje začne pri uravnoteženem posamezniku. Piko na i oddaji bo pritisnila Katja Sreš, ki se z Ekologi brez meja že leta zavzema za manj stvari in s tem za manj odpadkov.
Najbolj navdihujoči so projekti, ukrojeni po merah in željah uporabnikov samih. Tik ob gozdu je zrasla prekrasna lesena hišica, ki mladi družini nudi varen pristan po vsakodnevnih obveznostih. Arhitekt je zasnoval dom, ki ponuja prostor množici interesnih dejavnosti in hobijev vseh družinskih članov. Torej dom, ki je mladi družini pisan na kožo.
Pokazali vam bomo primer odličnega družinskega medgeneracijskega sodelovanja, pri katerem so tudi starši poskrbeli za svoje udobno bivanje. Odločili so se, da na zrela leta ne potrebujejo več toliko kvadratnih metrov, zato so zgornjo etažo hiše odstopili sinu, spodaj pa si za svoja še vedno zelo aktivna leta uredili dovršeno in dinamično stanovanje, v katerem je vsega ravno prav.
Dandanes so mladi soočeni z velikim izzivom pri iskanju lastnega domovanja. Pomanjkanje primernih stanovanj in vrtoglave cene nepremičnin so velika prepreka njihovi želji po neodvisnosti, zato je marsikdo primoran iskati rešitve drugod. Tako si je v Zgornji Savinjski dolini mlad par v nadstropju družinske hiše ustvaril nadvse ličen in topel prvi skupni dom. Mlada lastnika sta zavihala rokave in se z veliko mero iznajdljivosti ter marljivosti izognila nekaterim največjim stroškom.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Lani so dobavitelji električne energije iz omrežja izklopili več kot devet tisoč odjemalcev, največkrat zaradi neplačanih računov. Ti se najpogosteje kopičijo v gospodinjstvih. Kakšne možnosti imajo vsi, ki ne zmorejo plačevati računov, in kdaj pristojne ustanove soglašajo z nujno oskrbo? O tem v oddaji, v kateri boste videli tudi, kako hitro se vname požar pri električnih vozilih in kako zahtevno je gašenje.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
V zadnji oddaji sezone bo joker gostil geografa Tomaža Primožiča z Blok. Dela v državni upravi na področju kmetijstva, sicer pa v prostem času ljubiteljsko izdeluje lesene predmete. Tudi v kuhinji se odlično znajde, njegova specialiteta pa je marmorni kolač. Ima štiri otroke in zares so aktivna družina. Pozimi tečejo na smučeh, poleti kolesarijo. Veliko tudi berejo in prirejajo družinska tekmovanja v branju. V jokerju mu je na pomoč priskočila sodelavka in prijateljica Nina Tomec.
V zadnji epizodi oddaje Kaj dogaja? letošnje sezone vam razložimo vse o novi fakulteti, ki jo dobijo Primorci, o največjem stolpu, ki ga dobijo v Rogaški Slatini, in sveži slovenski hrani, ki jo dobijo Hrvati. V rubriki (s)HIT tedna praznujemo svetovni dan čebel, znova pa nas obiščeta naša animirana prijatelja, divji svinji Vili in Krištof. Naš raziskovalni reporter Admir je samo za vas analiziral slogane vseh strank, ki nastopajo na evropskih volitvah, v politični telenoveli Palomar pa spremljamo, kako se nanje pripravljajta vodilni stranki. Naš gost bo vodja skupine The Stroj, tolkalec in filozof Primož Oberžan, gledalcem pa tokrat svetuje ena in edina Zvezdana. Na Malo teraso se bomo podali kar dvakrat; na koncu nam zapojejo Skvoter in Tanya, na začetku pa Kajsoni razložijo, zakaj se znova vidimo že čez tri tedne.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Po resničnih dogodkih posneta in srh vzbujajoča drama o odvetniku, ki je v imenu zastrupljenih prebivalcev zaradi dolgotrajne zgodovine onesnaženja okolja z nevarnimi nenadzorovanimi kemikalijami vložil tožbo proti veliki ameriški korporaciji.
Robert Bilott je ugleden korporacijski odvetnik, ki je vso kariero posvetil zastopanju velikih podjetij kemične industrije. Nekega dne pride k njemu v pisarno moški s trditvijo, da je vse mesto onesnaženo s kemičnimi stranskimi proizvodi, kar pogubno vpliva na živali in ljudi.
Robert gre v majhno mesto raziskat stanje in dojame, kakšne posledice pušča kemična industrija na ljudeh in okolju, ter tudi dejstvo, da so vsa poročila kemičnih podjetij, njegovih dotedanjih strank, prirejena. Kot poznavalec stanja vloži tožbo proti enemu največjih ameriških podjetij, da bi dokazal, da že 40 let prikriva informacije o zastrupljanju pitne vode. Da bi razkril skrivnosti vplivnežev, se Robert spusti v pravno vojno, za zadostitev pravice pa tvega kariero, družino in lastno življenje.
Originalni naslov: DARK WATERS
Leto produkcije: 2019
Država: ZDA
Žanr: drama
Režija: Todd Haynes
Scenarij: Mario Correa in Matthew Michael Carnahan po članku Nathaniela Richa
Igrajo: Mark Ruffalo, Anne Hathaway, Tim Robbins, Bill Pullman
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.