Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V petek se je na Kongresnem trgu v Ljubljani kakih 200 katoliških vernikov zbralo na prvi javni molitvi pri nas. Zbrani so med drugim molili, da bi mladi moški spet zavzeli vlogo duhovnih vodij v družinah in javnem življenju. Pred dobrim tednom so se na Pohodu za življenje na Prešernovem trgu zbrali nasprotniki splava. Kaj sporočajo in kaj želijo doseči? Ali tudi Slovenija stopa po poti nekaterih ameriških zveznih držav, Poljske in Hrvaške, kjer že pridobljene človekove pravice, kot je pravica do odločanja o rojstvu otrok, izginjajo? Anka Pirš.
Andreja Jagodic in Nika Radjenovič sta pred kratkim osvojili najvišji vrh Afrike, skoraj 6 tisoč metrov visoki Kilimandžaro. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi tega podviga opravili s kolesi. Pred njima je to uspelo samo eni ženski. Dušan Mencin in Matjaž Šerkezi pa sta prav tako prejšnji mesec uspešno prišla v cilj največjega in najtežjega gorskega teka UTMB Mont Blanc. 315 kilometrov in več kot 25 tisoč višinskih metrov v 6 dneh je njun dosežek. Kaj te ekstremne športnike žene v take podvige, so zaupali Alenki Bevčič.
To poletje je bilo tudi poletje velikega števila komarjev. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni opozarja na širjenje bolezni, ki jih prenašajo komarji, saj so daljša in toplejša poletja privedla do širitve invazivnih vrst komarjev. Tudi v Sloveniji je tigrasti komar, ki ga pred slabima dvema desetletjema pri nas še ni bilo, prisoten že povsod. Komarji prenašajo bolezni, kot so malarija, denga, čikungunja in virus zahodnega Nila. Te bolezni, ki sicer veljajo za tropske, zdaj postajajo avtohtone tudi v Evropi. Anja Nab Huš.
Prah glede dodelitve prestižnih Michelinovih zvezdic se še ni polegel. Kar sedem slovenskih restavracij je prejelo po eno zvezdico, restavracija Milka dve, Hiša Franko pa tri, kar ima samo 140 restavracij na svetu. Slovenija tako sodi med države z največ Michelinovih zelenih - trajnostnih - zvezdic na prebivalca. A namesto da bi bili ponosni na uspehe kuharskih mojstrov, so se v javnosti pojavila ugibanja in očitki, kako so si prislužili te zvezdice in ali jih je mogoče kupiti. Saša Banjanac Lubej.
Deseti oktober je dan duševnega zdravja. Za katero izmed duševnih motenj vsako leto zboli vsak deseti Evropejec, najpogostejše so anksiozno-depresivne motnje. Za hudo obliko depresije trpi že 13 odstotkov prebivalcev Evropske unije. Duševne motnje še vedno spremljata nerazumevanje in obsojanje okolice, tudi shizofrenijo, ki prizadene okoli odstotek populacije. Na stigmo, ki še vedno obdaja ljudi s temi motnjami, želita opozoriti tudi Lidija Maričič, ki že 40 let živi s to boleznijo, in njen partner Valter. Z njima se je pogovarjala Anka Pirš.
Bolj ko je šola digitalizirana, slabši so uspeh, bralna pismenost in pomnjenje šolarjev, kažejo raziskave. Švedska, kjer so do pred kratkim s tabličnimi računalniki opremljali celo vrtce, se zaradi upada osnovnih znanj učencev vrača k večji uporabi učbenikov, Nizozemska napoveduje prepoved uporabe pametnih ur, telefonov in tabličnih računalnikov v učilnicah. Kako se bo odločila Slovenija, kjer petina osnovnošolcev zadnjih treh razredov osnovne šole telefon uporablja več kot 5 ur dnevno? Za zdaj je vse odvisno od vodstev posameznih šol. Aleksandra Dežman.
Koliko ljudi še bere časopise in kakšna usoda čaka tiskane medije? Branje časopisa ob jutranji kavi, na vlaku, v službi ali v kavarni je bil nekoč za marsikoga obvezen ritual. Časopisi so se prodajali na vsakem vogalu, Delo je nekoč izhajalo po trikrat na dan, v osemdesetih letih je dnevno natisnilo več kot sto tisoč izvodov. V zadnjih letih te številke drastično padajo, tako kot tudi število gledalcev televizije, saj se vsebine selijo na splet. Časopise povečini berejo starejši ljudje, mladi jih niso več navajeni. Bodo sčasoma izginili? Boštjan Fabjan.
September je bil mesec ozaveščanja o otroškem raku. V Sloveniji vsako leto za rakom zboli do 70 otrok in mladostnikov. Skoraj 80 odstotkov jih bolezen premaga, a na nekaterih bolezen in zdravljenje pustita težke posledice. Novinarka Aleksandra Dežman se je pogovarjala z 19-letno Tinko Tonejc, ki je zaradi možganskega tumorja oslepela. Vendar je to ni ustavilo: postala je diamantna maturantka, danes uspešno študira in skuša odpravljati predsodke, ki spremlja to bolezen. Tinka je vključena v Inštitut Zlata pentljica, v katerem se povezujejo otroci in mladostniki z izkušnjo raka. Če jim želite pomagati, lahko prispevate na račun društva SI56 1910 0001 0367 705, sklic: SI00 032023, namen: Za otroke z rakom.
Spletna banka, naročanje pri zdravniku prek aplikacije, e-davki, različna elektronska potrdila. Digitalizacija nam v veliki meri spreminja življenje in prinaša veliko prednosti. Hkrati pa marsikomu, predvsem starejšim ljudem, lahko pošteno zagreni vsakdan, saj se ne znajdejo v digitalnem svetu, ki vsak trenutek prinaša kaj novega. Marsikomu pomagajo vnuki, nekateri se udeležujejo delavnic, tisti, ki so sami in živijo v odročnih krajih, pa se lahko znajdejo v veliki stiski. Kako bi država morala poskrbeti za izobraževanje starejših, da bi jim bile dostopne vse storitve? Jasna Krljić Vreg.
Natakarji, kuharji, pomožni delavci ... gostinstvo se spopada z največjim pomanjkanjem delovne sile doslej. Letos so na Zavodu za zaposlovanje objavili kar 12 tisoč povpraševanj delodajalcev po gostinskih delavcih. Razmere so tako katastrofalne, da so nekateri gostinci prisiljeni krajšati delovni čas ali celo zapirati gostinske lokale. Nekateri pa zaposlujejo povečini tujce, tako da se lahko zgodi, da vas natakar sredi Ljubljane ogovori v angleščini, kar je seveda ne le nesprejemljivo, ampak tudi nezakonito. Alenka Bevčič.
Letos je v Slovenijo prišlo skoraj dvakrat toliko migrantov kot v enakem obdobju lani. To se pozna tudi v Azilnem domu na Viču v Ljubljani, kjer je prostora za 350 ljudi, trenutno pa jih je tam nastanjenih kar 700. Urad vlade za komuniciranje nam snemanja v notranjosti iz neznanega razloga ni dovolil, zato smo posnetke pridobili na drug način. Kot boste videli na teh posnetkih, Azilni dom poka po šivih, migranti spijo po hodnikih in v drugih prostorih. Ti so novinarki Anki Pirš povedali, da so razmere zelo napete. Kako nameravajo odgovorni reševati ta čedalje večji problem?
Na prvi pogled običajno družbeno omrežje Tiktok, ki deluje na mobilni aplikaciji ter omogoča gledanje in objavo krajših posnetkov, v mednarodni javnosti postaja čedalje bolj vprašljivo. Nekatere države, predvsem ZDA, med evropskimi državami pa na primer Belgija, celo razmišljajo, da bi njegovo uporabo omejile ali prepovedale. Pa je aplikacija resnično tako sporna ali je težava v kulturni drugačnosti države njenega izvora, Kitajski? Je aplikacija res neprimerna za mlajše od 15 let in ali o prepovedi razmišlja tudi Slovenija? Helena Ponudič.
V negotovosti je še vedno tudi družina Zager iz Trbiža v občini Ljubno od Savinji. Narasla reka in potok v neposredni bližini kmetije sta jim odnesla tri desetletja odrekanja in truda. Hiša je povsem uničena, zato se je družina morala preseliti. Njihova preizkušnja je še toliko težja zaradi bolezni šestmesečnega sina Oskarja. Kaja Kokot Žanič. Pomoč za družino zbira Društvo Viljem Julijan. Na številko 1919 lahko pošljete SMS z besedo VJ5 in darovali boste pet evrov.
Kaj se bo zgodilo z vasico Struge v Zgornji Savinjski dolini, ki jo je v avgustovski ujmi doletela prava apokalipsa, se še vedno ne ve. Večina od 50-ih prebivalcev je razseljenih. Ali se bodo lahko vrnili na domove in kdaj, jim bodo pristojni lahko povedali okrog novega leta, ko naj bi se vedelo, ali bo vas varna pred poplavami in plazenjem. Prebivalci so negotovi in nestrpni, radi bi začeli obnovo domovanj, a nekatera med njimi so popolnoma uničena. V Strugah je bila Anja Nab Huš.
Najprej dolgoletno izpostavljanje rakotvornemu azbestu, zdaj strah zaradi pogubnih posledic izpustov pri sosežigu odpadkov. Prebivalci Kanala ob Soči so že pred leti na referendumu rekli Salonitu Anhovo odločen ne, vendar jih odgovorni ne slišijo. Cementarna Salonit letno sežge skoraj 110 tisoč ton odpadkov, vendar okoljski standardi za sosežigalnice in sežigalnice niso enaki; dovoljeni izpusti nekaterih nevarnih snovi iz sosežigalnic so večji. Zato so nekatere nevladne organizacije v petek v Državni zbor prinesle več kot šest tisoč podpisov za spremembo Zakona o varstvu okolja. Alenka Bevčič.
V Sloveniji je veliko pomanjkanje delavcev: od zdravnikov do obrtnikov, v zadnjem času predvsem tistih, ki bi lahko opravljali dela, povezana z odpravo posledic poplav in plazov. Država je prav za odpravo posledic vodne ujme objavila seznam 37 poklicev, ki jih bodo lahko prednostno opravljali tujci. Večina tujih delavcev si želi v državi, kjer delajo, ustvariti novo življenje skupaj z družino, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je šolski sistem pripravljen na njihove otroke, ki ne razumejo jezika. Nekatere šole že opozarjajo, da je treba ukrepati takoj. Anka Pirš.
Naslovna fotografija 78-letne igralke Helen Mirren v ameriški prestižni reviji, na kateri so do najmanjših podrobnosti vidne gube in vsi drugi znaki staranja, je precej razburkala svet slavnih, v katerem še vedno vlada kult mladosti. A morda se to vendarle spreminja, saj je naslovnica odprla tudi polemiko o odnosu družbe do starejših žensk, ki je pogosto bolj negativen kot do starejših moških. Proti stereotipom se borijo tudi Oldtajmerke - tako se je poimenovala skupina Primork, ki želijo pokazati, da so lepe, zadovoljne in ponosne na svoje gube. Jasna Krljić Vreg.
Neveljaven email naslov