Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lov na trenutke in odsev časa se zrcali v fotografijah Jaka Ivančiča. Njegova priljubljena tema so tudi lepote slovenske pokrajine, posebej Istre.
Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož.
Martina Obid Mlakar je akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. Tradicionalne rokodelske veščine prepleta s sodobnimi materiali in tehnologijami.
Akademska slikarka Helena Tahir skozi sodobno grafiko raziskuje klasične grafične tehnike. Motive pogosto išče prav v preteklem času.
300 let stara znamenita Dominkova domačija velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu.
Idrija velja za najstarejše glavno slovensko središče čipkarstva, kjer že stoletja izdelujejo to posebno zvrst klekljane čipke – idrijsko čipko. Pred dvema letoma je bila idrijska čipka uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pa so zaradi izjemnega podzemnega kanjona, temeljnih raziskav kraških pojavov, bogate arheološke dediščine in velike biodiverzitete od leta 1986 vpisane tudi slovite Škocjanske jame. Nedaleč od Škocjanskih jam in znamenite Postojnske jame stoji zagotovo najbolj slikovit grad na Slovenskem. Osupljiva stvaritev, vgrajena v 123 metrov visoko skalno steno že stoletja buri domišljivo. Ljubljanska mestna hiša je eden izmed arhitekturnih biserov prestolnice. Zgrajena je bila v poznem 15. stoletju, današnjo obliko pa je dobila v začetku 18. stoletja. Mestni trg, kjer stoji, sodi med enega najlepših baročnih ambientov v srednji Evropi. Ivana Kobilca velja za največjo slovensko slikarko. Bila je velika svetovljanka, ki je najbolj od vsega ljubila svobodo in slikarstvo. Za njeno najljubše delo velja prav Kofetarica.
V Slovenskem magazinu tokrat predstavljamo akademskega slikarja in kiparja Jožeta Šubica, čigar likovni svet je večplasten, ves čas prežet s fantazijo in asociacijo. V letošnjem letu mu je podelila nagrado za življenjsko delo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Umetniški izraz Katjuše Kovačič pa je zaznamovan s telesom. Priznana akrobatka, plesalka, capoeiristka, igralka in performerka se lahko pohvali z bogatim opusom samostojnih predstav. Vipavska dolina je znana po močni burji, ki ljudem v tem delu Slovenije že od nekdaj določa način gradnje objektov.Vipavski arhitekt Marko Lavrenčič je prav tu in na širšem Primorskem ustvaril nekaj izrednih arhitekturnih stvaritev, privlačnih očem in kljubovalnim burji. Nedaleč od Vipave je Izola. Staro ribiško, obmorsko in arhitekturno privlačno mestece je znano tudi po svojem temperamentnem in romantičnem utripu. Tega soustvarja tudi Plac Izolanov, prizorišče različnih kulturnih dogodkov. Slovenija velja za zibelko kraških pojavov. Podzemne jame in brezna so najbolj prepoznavna naravna vrednota, obenem pa tudi izjemno občutljiv del narave, kjer živi kar nekaj zanimivih živali.
Podzemne jame in brezna so najbolj prepoznavna naravna vrednota obenem pa tudi izjemno občutljiv del narave.
Stara, ribiška, obmorska in arhitekturno privlačna Izola je znana tudi po svojem temperamentnem in romantičnem utripu, ki ga soustvarja tudi Plac Izolanov.
Arhitekt Marko Lavrenčič je v Vipavski dolini in na širšem Primorskem ustvaril nekaj izrednih arhitekturnih stvaritev, privlačnih očem in kljubovalnim burji.
Umetniško izražanje plesalke Katjuše Kovačič se odseva skozi telo - preko gibanja in iskanja ravnotežja.
Večplasten likovni svet akademskega slikarja in kiparja Jožeta Šubica je neprestano prežet z asociacijo in vodilno mislijo.
Nad Žovneškim jezerom pri Braslovčah se na vzpetini bohoti eden najstarejših slovenskih gradov - Grad Žovnek. Za njegovimi obnovljenimi ruševinami se je v davni preteklosti odvijala prava ljubezenska zgodba. Nedaleč od gradu Žovnek pa je zrastel popolnoma nov stolp. Na Rogli, v osrčju pohorskih gozdov, se na vrhu 37m visokega stolpa zaključi slikovita Pot med krošnjami. Gozd in drevesa pa so pomemben likovni svet akademske slikarke Tine Dobrajc. Prepetanje tradicije s sodobnostjo uveljavljena slikarka mlajše generacije slovenskih umetnikov pogosto izraža prav z gozdom. Narava, vesolje in življenje v harmoniji s sočlovekom je vodilo umetnika Radovana Gregorčiča. V mladosti ga je najbolj pritegnila svetloba, tako je ustvaril bogato zbirko unikatnih svetil. Raziskovanje vesolja pa ga je privedlo do steklo – keramičnih in kamnitih skulptur. Kmalu bo v naših domovih zadišalo po praznikih. Potica velja za eno najbolj znamenitih slovenskih jedi. Prav posebna je Podbreška potica z nadevom iz suhih jabolčnih ali hruškovih krhljev.
Podbreška potica je prav posebna. Njen nadev je narejen iz suhih jabolčnih ali hruškovih krhljev.
Narava, vesolje in življenje v harmoniji s sočlovekom je vodilo umetnika Radovana Gregorčiča.
Gozd in drevesa pa so pomemben likovni svet uveljavljene akademske slikarke Tine Dobrajc.
Na Rogli, v osrčju pohorskih gozdov, se na vrhu 37m visokega stolpa zaključi slikovita Pot med krošnjami.
Grad Žovnek je eden najstarejših slovenskih gradov. Prav tu se je odvijala ena največjih slovenskih ljubezenskih zgodb.
Lepo obnovljen Grad Rajhenburg je eden najstarejših gradov v Sloveniji.
V Slovenskem magazinu tokrat predstavljamo eno vidnejših slovenskih sodobnih umetnic, prepoznano tudi v tujini -Meto Grgurevič. Ustvarja nenavadne ali nefunkcionalne mehanizme in kinetične sisteme, ki na videz delujejo kot romantični in arhaični stroji, obenem pa so tudi umetniške skulpture. Ljudje se že od nekdaj oziramo v nebo in se sprašujemo, kaj je tam zgoraj, koliko zvezd je na nebu, kako veliko je vesolje in kako je nastalo. Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc pa se je odločila, da bo odgovore tudi poiskala. Reka Mura je reka treh držav, ki se na svoji 438 kilometrov dolgi poti od izvira v avstrijskih Turah pa do izliva v reko Dravo iz divje, visokogorske hudourniške reke, postopoma spremeni v nižinsko. In kot vsaka reka je tudi Mura prebivalcem ob strugi vzbujala strah in spoštovanje pa tudi ljubezen. Zgodovina Frančiškanskega samostana Novo mesto sega več kot 500 let v preteklost. Njegova knjižnica skriva izjemno zapuščino znanja. Več kot 30 inkunabul in 20.000 knjižnih enot pokriva različna znanstvena področja. Knjižnica spada med najbolj raziskane samostanske knjižnice. Na preteklost pa nas spominjajo tudi številni gradovi in dvorci, s katerimi je prepredena Slovenija. Za nekaterimi ni ostala niti sled, veliko jih je v razvalinah, vse več pa je lepo obnovljenih. Med njimi je tudi eden najstarejših v Sloveniji – grad Rajhenburg pri Brestanici na vzhodu države.
Neveljaven email naslov