Položaj današnjih mladih kmetovalcev na območju Skandinavije je zelo drugačen od njihovih prednikov. S količino pridelka in živalsko proizvodnjo morajo tekmovati s svetovno živilsko industrijo, saj so imeli prej kmetje domače trge v svoji državi. Konkurenca z anonimno globalno multinacionalno živilsko industrijo je nepoštena, kajti v svetovni proizvodnji hrane kakovost pogosto ni prva vrednota, kljub vsemu pa je kakovosti v Skandinaviji uspelo ohraniti veliko prednost nacionalnega trga.

Zdravstveno varstvo živali je v Skandinaviji na visoki ravni. Čista in do okolja prijazna proizvodnja hrane je tisto, kar potrošniki močno upoštevajo pri povpraševanju pri lokalnih proizvajalcih. Toda kako naj mladi kmetje preživijo ob višjih stroških in čedalje večjih zahtevah družbe? Mladi kmetje na severu Evrope morajo biti zelo učinkoviti v vsem, kar počnejo. Uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo, kot je GPS, krmljenje ter molzenje živali je avtomatizirano. Živalska proizvodnja mora biti učinkovitejša, pri tem pa mora biti dobro počutje živali pregledno in zanesljivo. Na Finskem zato med sabo sodelujejo vsi udeleženci prehranske verige. Tudi mlekarne in klavnice sodelujejo s kmeti in oblastmi, ki skrbijo za nadzor proizvodnje mesa in mleka. A pri tem črkovna birokracija narašča, vladni organi pa imajo iz svojih slonokoščenih stolpov težave pri sledenju sodobnega časa.

Namesto uporabe antibiotikov se na Finskem posvečajo zdravstveni oskrbi živali in preventivnemu preprečevanju bolezni. Namesto da bi prašičem rezali repe, kmetje pozornost usmerjajo na njihova bivališča. Severna sezona omogoča zelo kratko obdobje sejanja rastlin in spravilo pridelka. Preživetje kmetij potrebuje veliko novih idej. Zato so nekateri mladi kmetje iznajdljivi tudi v novih načinih prodajanja svojih izdelkov. Svoje izdelke čedalje pogosteje prodajajo neposredno potrošnikom. Tudi povezava med mestnimi ljudmi in ljudmi na podeželju je vse pogostejša.