NA VRTU TVS1 SOBOTA OB 13.50, TV MB SREDA OB 20.00, ponovitev V SOBOTO OB 12.30

NA VRTU

mag. Irena Bedrač navrtu@rtvslo.si

S prispevki o zelenjadarstvu, cvetličarstvu in drevesničarstvu želimo na razumljiv način pomagati vsem, ki se ukvarjajo z vrtičkarstvom. Ob tem poskušamo upoštevati tudi vaše predloge, mnenja in vprašanja.

 

 

 

ODDAJA NA VRTU   23.12.2017

 

  BOŽIČNA ODDAJA NA VRTU - O AJDI Domačini pravijo, da čas v kraju Polže teče po polžje. In pri hiši številka 1 se nam je res zazdelo, da se je vsaj nekoliko upočasnil... Zgodaj zjutraj je Mlinščica še leno vrtela kolo, mlinar Oton se je šele pripravljal, da ajdo zmelje v moko. V majhni kuhinji je bilo toplo, dišalo je po kavi, ki jo je Drago kuhal iz sveže pražene in mlete ajde. Ana-Marija in Sebastjan sta mesila slano testo za novoletne okraske, snežakovi gumbi so ajdova zrnca. Marina je grobo mleto ajdo vsula v maso za milo, medtem ko smo za kekse potrebovali fino mleto ajdovo moko. 

 

 

  

Povezane galerije

Arhiv preteklih oddaj

  • Na vrtu

    10. 2. 2018
    Št. ogledov: 599

    V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si

  • Na vrtu

    3. 2. 2018
    Št. ogledov: 555

    1. O KAVI, KAVOVCU IN IZDELAVI KREME Le dobrih tisoč let je minilo, odkar pijemo kavo. Po legendi naj bi njene poživljajoče učinke odkrili v Etiopiji, liste in plodove kavovca naj bi žvečile koze in postale nemirne. Čeprav je kavovec rastlina tropskega ekvatorialnega podnebja, smo kavo prej pili v Evropi kot Južni Ameriki, Slovenci pa se s 5,8 kg porabljene kave na prebivalca letno uvrščamo na 14. mesto med pivci kave po vsem svetu. Kavo lahko uporabimo tudi za izdelavo kreme za telo. 2. REZ OLJKE Oljka spada med sadne vrste z najdaljšo življenjsko dobo. Raste počasi, ima pa dobro obnovitveno sposobnost. Z zimsko-spomladansko rezjo je treba oljko toliko osvetliti, da lahko, kot pravijo, "skozi krošnjo leti ptič". Strokovnjak kluba Gaia se je rezi oljk lotil v nasadu Marina Pegana. 3. OKA ALI GOMOLJNA ZAJČJA DETELJA Mlademu vrtnarju Jerneju Mazeju so nenavadne zelenjadnice iz južne Amerike posebno zanimive. Nedavno smo ga ujeli pri pobiranju prvega pridelka oke, ki ji pravijo tudi novozelandski jam. To je do 25 cm visoka trajnica, občutljiva na nizke temperature, s katere pobiramo gomolje s koreninic in stebel. navrtu@rtvslo.si

  • Na vrtu

    27. 1. 2018
    Št. ogledov: 443

    1. PIRINA MORA, VZGLAVNIKI IN PREŽGANKA Pira, pirjevica ali sevka spada med prva gojena žita. Ni občutljiva za ostre zime, sušo in škodljivce. V primerjavi z navadno pšenico ima bujnejšo razrast, slama je bolj zlato rumena, zrnje pa večje in lažje prebavljivo. V Gorišnici smo iz sveže mlete pirine moke spekli palačinke in pripravili prežganko, na Koroškem pa smo s pirinimi plevami in zrnjem polnili vzglavnike. grelne blazine in žoge. 2. ŠIPEK ZA HLADNE DNI Šipek je neopazna, a pogosta in vsem poznana rastlina, ki raste skorajda povsod. Ko na Goričkem pokrajino jeseni že začne prekrivati ivje, pomeni, da se čas nabiranja šipka v naravi počasi izteka. V milih zimah pa se sezona nabiranja šipka podaljša v januar. 3. POGAČA ZA PTICE Nič lepi niso vrtovi, kjer ni slišati ptičjega petja. Ptice lahko na vrt privabimo tudi pogačami zrnja, kot jih je naredil Sebastjan Lipar.

  • Na vrtu

    20. 1. 2018
    Št. ogledov: 439

    1. O KOMPOSTIRANJU Na skoraj vseh vrtovih se najde tudi kotiček, namenjen kompostu. S kompostiranjem posnemamo naravo, ostanke in odpadke z vrtov in iz kuhinje pretvarjamo v hrano za rastline. Katere ostanke iz kuhinje lahko dajemo na kompost in kako kompost sploh naredimo, smo povprašali strokovnjakinjo za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak. 2. HRANLJIVI KALČKI Kalčki veljajo za čudež narave. So šele zametki zelenjave, zelišč, žit in stročnic, pa vsebujejo nekajkrat več hranilnih snovi kot 'odrasla' rastlina. Med drugim izboljšujejo prebavo in krvni obtok, uravnavajo raven holesterola, koristijo koži... Z nekaj prakse jih lahko kalimo doma. 3. PREHODNE OBLIKE IN LINIJE V zadnjih rubrikah Cvetličarske abecede smo spoznavali osnovne geometrijske oblike, kot so krog, trikotnik in pravokotnik. Floristi osnovne oblike med seboj radi kombinirajo, dekoracijam tako vdahnejo bolj igriv in še bolj vznemirljiv pridih. Kako po značaju nasprotujoče si oblike kombiniramo, smo izvedeli od dr. Sabine Šegula.

  • Na vrtu

    13. 1. 2018
    Št. ogledov: 400

    1. SHRANJEVANJE VRTNIN Pozimi posegamo po pridelkih, ki smo jih - zrele, zdrave in nepoškodovane - poleti in jeseni shranili na različne načine. Znani so sušenje oziroma dehidracija, fermentacija in zamrzovanje živil. Med najstarejše oblike shranjevanja pa spadajo zasipnice. Še zdaj nekateri predvsem korenovke in gomoljnice vtaknejo globoko v mivko ali kar zemljo, kjer so pridelki rasli. Zasipnico si lahko sami pripravimo kar na vrtu, še bolje pa v rastlinjaku. O zapisnicah smo govorili s strokovnjakinjo za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak. 2. VRTNI NASVET: SMREČIČO VRNEMO V NARAVO Decembra smo pri Janezu Vaupotiču izkopali 12 let staro, živo novoletno drevesce, ki nam je okrašeno lepšalo praznike. Ker so bili notranji prostori ogrevani, ga je bilo treba kljub zastirki iz smrekovih sekancev zalivati. Zadostoval je lonček vode na dan. Pred nekaj dnevi pa smo se v mili zimi odločili, da drevesce znova posadimo na prosto. 3. LIDIJINE BREZOVE SLIKE Narava je naša najpomembnejša učiteljica. Tako pravi Lidija Čelofiga, ki na sprehodu po gozdu, parku, travniku ali ob obali del narave vedno prinese domov. Pri tem veje ali lubja ne odtrga, uporabi koščke narave, ki so že podrti ali jih je polomil veter.

  • Na vrtu

    6. 1. 2018
    Št. ogledov: 398

    IZBOR IZ LETA 2017 V letu 2017 smo se v oddaji Na vrtu družili 52 sobot. Januarja smo spoznali jamlino, malino z okusom jagode. Spomladi smo na Krasu v gosto zmes nasuli nakaljena semena in jih izlili v kanalčke na gredi. Tako smo prehiteli vznik plevelov. Jeseni smo izkopali sladke gomolje jakona, iz užitne ostrice oziroma tigrovega oreščka pa pripravili nacionalno pijačo Valencije. V Gornji Radgoni smo z brajd namesto grozdja pobrali čajote, na Dolenjskem pa tik pred zimo izkopali korenine ščetice, dvoletne zeli, ki pomaga pri zdravljenju borelioze.

  • Na vrtu

    30. 12. 2017
    Št. ogledov: 378

    1. O BODIKAH Navadna bodika uspeva v srednji in južni Evropi. V Sloveniji jo srečamo v bukovih in hrastovih gozdovih, kjer raste v skupinah, v mestih pa pogosto vznikne posamično. Pozimi nas očara s svojimi rdečimi plodovi, ki se pri drugih vrstah obarvajo oranžno ali celo črno. Bodike spoznavamo pri Gorazdu Mauerju. 2. OSKRBA LONČNIC Ko pozimi narava počiva, so naše pozornosti bolj deležni lončne rastline, ki nam popestrijo stanovanja. Kako skrbeti za ludisijo, flamingovec in zamijo, pri Heleni Murgelj na Otočcu svetuje strokovnjakinja kluba Gaia. 3. PREOBLIKOVANJE NASADA Nasadi v loncih so lahko lepi v vsakem letnem času, zato jih ne zavržemo. Ker so korenine zasajenih rastlin po navadi zelo prepletene, nasad preoblikujemo previdno. Morda za poživitev dodamo le novo sezonsko cvetlico. 4. POD KROŠNJO VISOKE BODIKE Bodika na posestvu Francke Hvalc je stara okoli 90 let in spada med najvišje bodike pri nas. Vsako leto ima številne poganjke, ki jih podarijo prijateljem in sokrajanom. Tako obujajo tradicijo iz časa, ko so se božja drevca Na Planini razraščala pred vsako domačijo.

  • Na vrtu

    23. 12. 2017
    Št. ogledov: 373

    BOŽIČNA ODDAJA NA VRTU - O AJDI Domačini pravijo, da čas v kraju Polže teče po polžje. In pri hiši številka 1 se nam je res zazdelo, da se je vsaj nekoliko upočasnil... Zgodaj zjutraj je Mlinščica še leno vrtela kolo, mlinar Oton se je šele pripravljal, da ajdo zmelje v moko. V majhni kuhinji je bilo toplo, dišalo je po kavi, ki jo je Drago kuhal iz sveže pražene in mlete ajde. Ana-Marija in Sebastjan sta mesila slano testo za novoletne okraske, snežakovi gumbi so ajdova zrnca. Marina je grobo mleto ajdo vsula v maso za milo, medtem ko smo za kekse potrebovali fino mleto ajdovo moko.

  • Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor

    16. 12. 2017
    Št. ogledov: 350

    1. MED SADEŽI TROPSKEGA VRTA V dobrovniškem tropskem vrtu je tudi pozimi prijetno toplo, v visokih rastlinjakih se temperature spustijo le do 15 stopinj Celzija. Tam v vsakem letnem času cvetijo kakšne orhideje ali druge tropske rastline, številne tudi obrodijo. Med rastlinami, ki imajo rade vlago in toploto smo se sprehajali s Tomažem Jevšnikom. 2. DREVESCE V LONCU Pred božičnim večerom doma okrasimo smrečico. Smrečice iz umetnih mas so uporabne več let, ker pa njihova proizvodnja porabi ogromno naravnih virov, se ljudje vedno bolj odločajo za uporabo pravih dreves. Sečnja teh je v gozdovih prepovedana, odobri jo lahko le Zavod za gozdove. Take smrečice so nato pri prodaji opremljene s posebno nalepko, ki je letos vijoličaste barve. Nalepke pa ne potrebujejo smrečice, ob nakupu presajene v lonce. S tem drevesom ohranimo življenje. 3. CVETLIČARSKA ABECEDA V nasvetih za izdelovanje cvetličnih dekoracij tokrat spoznavamo še zadnjo čisto geometrijsko obliko - štirikotnik. Štirikotne oblike aranžmajev lahko imajo statično ali dinamično obliko. 4. NASVETI ZA ORHIDEJE Največja družina rastlin na svetu ima 750 rodov in več kot 27 tisoč vrst. V naših domovih najbolje uspevajo orhideje, trajnice iz rodu falenopsis, ki povprečno cvetijo 3 mesece. Oskrba pa lahko povzroča težave. Najprej poskrbimo, da je temperatura v prostoru od 18 do 30 stopinj Celzija in je dovolj svetlobe.

  • Na vrtu

    9. 12. 2017
    Št. ogledov: 352

    1. PLETENE SKULPTURE V MOZIRSKEM GAJU Drevesa in grmi Parka slovenskih vrtnarjev v Mozirju so decembra oviti v raznobarvne lučke. Z lučkami so jih prepletali pod budnim očesom Ane Bertić, ki smo jo ujeli pri ovijanju snežaka iz šibja. Tega je naredil, tako kot mnoge druge skulpture v gaju, vrtnar Jože Skornšek. Nekaj dni pred našim obiskom sta s sinom, prav tako Jožetom, iz narave znova prinesla vejice, storže in druge materiale, ki jih potrebujeta za izdelavo naravnih dekoracij in predmetov. 2. ZAVIJANJE DARIL Z NARAVNIMI MATERIALI Decembra najbližjim tudi z obdarovanjem izkazujemo spoštovanje in pozornost. Darila lahko zavijemo kar sami, se pa pri tem oziramo k naravi in recikliranju. Nekaj nasvetov za izvirno in okolju prijazno okraševanje daril tokrat ponuja dr. Sabina Šegula. 3. LONČNICE ADVENTA Najpogostejša lončnica, s katero naše domove okrasimo v adventnem času, je božična zvezda. Z božično oznako v imenu se ponaša tudi kaktus, ki najbolj cveti prav v prazničnih dneh, če smo zanj čez leto seveda primerno poskrbeli. Kot lončnice adventa pa se vse bolj uveljavljajo še amarilisi, ciklame in telohi.

Več oddaj si lahko ogledate na RTV4D.