NA VRTU TVS1 SOBOTA OB 13.50, TV MB SOBOTA OB 18:30, PONOVITEV V SREDO OB 20.00

NA VRTU

mag. Irena Bedrač navrtu@rtvslo.si

S prispevki o zelenjadarstvu, cvetličarstvu in drevesničarstvu želimo na razumljiv način pomagati vsem, ki se ukvarjajo z vrtičkarstvom. Ob tem poskušamo upoštevati tudi vaše predloge, mnenja in vprašanja.

 

ODDAJA NA VRTU 3.12.2016

 

1. NASAD ZA HLADNE DNI
Tudi v hladnih dneh, ko so ure sonca in svetlobe zelo preštete, si lahko pred vhodom ali na terasi uredimo lep zelen nasad, pa se kakšen cvet se bo v njem odprl. Ob tem tudi nasveti o zalivanju rastlin na prostem pozimi.
 
2. NAREDIMO UREDIMO
V rubriki Naredimo uredimo, v kateri Sebastjan Lipar na preprost, a izviren način predstavlja rešitve za vrtne težave, smo se tokrat lotili večjega plastičnega lonca. Tega je Sebastjan obdal z lubjem in mahom.
 
3. PRAZNIČNA DEKORACIJA
Sejmi, razstave, okrasitve trgov, mostov, mestnih in krajevnih središč in postavitve prazničnih drevesc, so del adventnega decembra. V nekaterih vrtnarijah so na prodajni ogled postavili lesketajočo se božično dekoracijo z večnima zlato-rdečo in srebrno-belo barvno kombinacijo, ki si jima letos pridružujejo še glamurozni črno-beli in pastelni vintage odtenki. V oddaji pa predstavljamo ideje za okrasitev parkljevih šib in izdelavo drevesca, ne da bi padlo kakšno drevo. 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

  

Povezane galerije

Arhiv preteklih oddaj

  • Na vrtu

    3. 12. 2016
    Št. ogledov: 18

    V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. navrtu@rtvslo.si

  • Na vrtu

    26. 11. 2016
    Št. ogledov: 284

    1. O BUČAH Buče spadajo med najstarejše gojene rastline. Aztekom in Majem so bile poleg fižola, koruze in manijoke osnovna hrana, V Evropo pa jih je, tako kot mnoge druge kulturne rastline, prinesel Krištof Kolumb. Na Štajerskem je kot posledica mutacije nastala buča golice, iz katere pridobivamo bučno olje. O vrsta buč in njihovi uporabi z Marino Kodba tokrat razmišlja Nataša Križman. 2. SETEV AMERIŠKEGA SLAMNIKA Ameriški slamnik je zdravilna rastlina, ki jo poznamo kot naravno sredstvo za krepitev imunskega sistema. Deluje protivnetno, pomaga pri gripi in prehladu. Hkrati je slamnik lahko tudi lepa vrtna rastlina, ki je pri razmnoževanju nekoliko muhasta. Razmnožujemo ga s semeni, setev opravimo pred zimo, za dobro kalitev namreč potrebuje obdobje mrazu. 3. BUČE V KULINARIKI IN KOZMETIKI V zadnjem delu oddaje še nekaj nasvetov za pripravo bučnega namaza s proseno kašo in bučni kompot. Buče za kompot je treba prej namakati v kisu. Seveda pa nismo pozabili na bučno olje, ki odlično neguje našo kožo.

  • Na vrtu

    19. 11. 2016
    Št. ogledov: 362

    1. VRTNA OPRAVILA V NOVEMBRU Med vrtičkarji in vrtnarji november ni najbolj priljubljen mesec, pa ne zato, ker je treba vrt počistiti, na prezimovanje pa pripraviti občutljivejše rastline, temveč ker je to mesec z višjo vlažnostjo, jutranjo meglo in včasih že hudimi zmrzalmi. Večina rastlin zdaj že miruje, v zaščitene prostore, v katerih pa naj ne bo preveč toplo, smo že prenesli toploljubne posodovke in balkonske rastline, počistili in pospravili smo vrtno orodje, v ute prenesli vrtne mize in stole. Na prezimovanje je treba pripraviti tudi ribnike, brstični ohrovt, dalije, vrbe, okrasne trave… 2. NAREDIMO ADVENTNI VENČEK Prihodnjo nedeljo se bo tudi uradno začel praznični adventni čas. Takrat po navadi naredimo adventne venčne in aranžmaje. V oddaji predlog za izdelavo venčka, ki ga lahko obesimo za dobrodošlico na vhodna vrata in venček za okrasitev mize.

  • Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja

    12. 11. 2016
    Št. ogledov: 327

    1.NEŠPLJA NA VRTU Nešplja je starodavno drevo, ki izvira z območja Perzije. V Evropo je prišla z grškimi trgovci, posvojili so jo Rimljani, skupaj s tepkami pa je postala sestavni del sadovnjaka ob domačiji. Danes so nešplje ob domačijah redke, saj so jih nadomestile bolj razširjene jablane. Nešplja pa je je zelo zanimivo drevo, s sladkimi okroglimi sadeži, ki v tem času še zorijo. V poskusnem sadovnjaku Brdo pri Lukovici nešpljo vzgajajo kot vzorčno drevo, v želji, da bi jo v prihodnje več videli tudi ob domačih hišah. Nešpljo lahko vzgojimo kot srednje visoko ali nizko drevo. 2. Z GAIO NA OBISKU Klub Gaia je tokrat znova obiskal mladega vrtnega navdušenca – Gregorja Kunstlja, ki na vrtu v Podutiku, kot pravi, prideluje svojo hrano, pije svoje pivo in hodi svojo pot. Nasad številni sadnih vrst je še mlad, star komaj nekaj let, prostor za dvakrat na leto rodno ameriško borovnico pa se je vseeno našel… 3. NEŠPLJEVA MARMELADA Nešpljam pripisujejo številne zdravilne učinke. Sveži in zreli sadeži urejajo in pospešujejo prebavo, liste in nezrele in še neumedene plodove pa so nekdaj uporabljali tudi za izpiranje ran in udarnin. Uživanje nešpelj priporočajo pri pomanjkanju železa in slabokrvnosti. Sladki sadeži pa so primerni tudi za predelavo. Gospa Frančiška iz Čagone pri Cerkvenjaku iz nešpelj pripravlja sladko marmelado.

  • Na vrtu

    5. 11. 2016
    Št. ogledov: 349

    Minila sta dva meseca, kar so v Žalcu odprli znamenito pivsko fontano. V tem času je kraj obiskalo šestkrat več ljubiteljev piva, kot je krajanov, fontana pa je postala tudi družabno stičišče. S fontane se vidi tudi žalska cerkev svetega Nikolaja, ob njej je park zdravilnih rastlin, v katerem rastejo tudi zelišča, ki jih po starem receptu še danes dodajajo v pivo. Na gredi v zeliščnem parku smo nabrali vejice pelina in jih odnesli v Zeleni hram. Tam smo jih dodali v pivo jantarjeve barve, ki so ga pravkar kuhali.

  • Na vrtu

    29. 10. 2016
    Št. ogledov: 397

    1. AJDA JE DOZORELA Po Koroškem, po Kranjskem že ajda cveti… to velja tudi za Štajersko, Dolenjsko, Gorenjsko, pa še kje po Sloveniji bi jo našli. V zadnjih letih je ajdovih polj pri nas vse več, ajdo pa znova pogosteje uporabljamo v prehrani pa tudi zdravilstvu. Na vrtovih v Kalobju seje družina Kalan ajdo trikrat v sezoni. Zadnja žetev cvetov je v začetku jeseni... 2. BUČA ZA NOČ ČAROVNIC Čeprav je noč čarovnic uvožen praznik, ga imajo radi še posebej otroci, ki ob tej priložnosti iz buč ustvarjajo bolj ali manj humorne, pa tudi strašljive pdobe. Kako narediti prijazno čarovniško bučo, prikazuje strokovni sodelavec oddaje Sebastjan Lipar. 3. AJDOVA MOKA ZA SLASTNO TORTO Od kraja Grušovlje do Rečice od Savinji je bilo nekoč ob 6 kilometrov dolgi grušoveljski strugi kar 30 mlinov, zdaj je tam edini ohranjeni in še delujoči mlin ob strugi Brinečev kmečki mlin. V njem se delo začne nekaj po sedmi uri zjutraj, Boštjan Kolenc poklicno tradicijo ohranja po očetu Francu, ki je izučen mlinar. Tokrat so mleli ajdova zrna, iz moke v slaščičarskem delu mlina spečejo torto.

  • Na vrtu

    22. 10. 2016
    Št. ogledov: 352

    1. O DIVJEM KOSTANJU Divji in pravi kostanj botanično nimata veliko skupnega, prvega uporabljamo v farmaciji in kozmetiki, z drugim se sladkamo v jesenskih dneh. Marina Kodba je tokrat v goste povabila farmacevtko Magdaleno Lah, v hladnem in deževnem dnevu z njeno pomočjo spoznava zdravilnosti divjega kostanja, iz njega pripravljajo mazilo in oralne pripravke, ki spadajo med najboljša zdravila pri zdravljenju krčnih žil. Ker vsebuje divji kostanj tudi saponine, so iz njega nekoč izdelovali mila, Marina pa je dan prej naredila milnico, s katero operemo tudi sledi ličil... 2. NAGROBNA DEKORACIJA Pred dnevom vseh svetih se pogosteje kot v ostalih dnevih letih odpravljamo tudi na grobove. Te polepšamo s trajnicami, eno- in dvoletnicami, ki prenašajo tudi nižje temperature. Sebastjan je sestavil nagrabno nasad, ga nadgradil z cvetovih hortenzij in dekoracijo dopolnil še s šopkoma.

  • Na vrtu

    15. 10. 2016
    Št. ogledov: 405

    1. PREZIMOVANJE DIPLADENIJ Štefka Kolarič iz Zrkovcev pri Mariboru je prejšnji teden – dan pred prvo hladno nočjo – z vrta v uto že prenesla gomoljne begonije. Cvetove je odstranila, gomolje pa pustila v posodah. Te bo naložila drugo na drugo in jih shranila v klet. Do pomladi bo nanje skoraj pozabila. Več dela bo z dipladenijami, ki so na njenem balkonu tudi letos obilno cvetele. 2. PRIPRAVA KAKTUSOV NA PREZIMOVANJE V rubriki Vrtni nasvet tokrat o pripravi kaktusov na prezimovanje. Tudi te rastline prenesemo v notranje prostore pred prvimi hladnimi nočmi. Pri tem moram paziti, da sta kaktus in substrat, v katerem raste, suha. 3. V GAJINEM RASTLINJAKU EKSOTIČNIH RASTLIN Gaja Kričej iz Ljubjane rastline, katerih seme je prinesla iz Dubaja, goji v rastlinjaku, dolgem okrog 15 in širokem 5 metrov. V njem je najbolj pisano prav jeseni, konec septembra. Ko jo je obiskala strokovnjakinja kluba Gaia, so v rastlinjaku dozorevali plodovi in korenine številnih pri nas manj uveljavljenih rastlin, kot so kivano, kurkuma, ingver, jakon, tudi čiliji. 4. JESENSKI NASAD PRED VHODOM Ob koncu oddaje še jesenski aranžma, ki ga postavimo pred vhod hiše. Sebastjan Lipar ga je naredil iz rastlin, ki jih je nabral kar na vrtu.

  • Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja

    8. 10. 2016
    Št. ogledov: 395

    1. GOJENJE ČILIJEV IN OSTRA ČOKOLADA Zakaj imamo ljudje radi pekoče, ostro? Čilijade v Izoli, Šmarju pri Jelšah , Ljubljani, društvo ljubiteljev čilija, govorijo o tem, da so čiliji v Sloveniji zelo priljubljeni, trendovski. Užitek ob pekočem in junaštvo ob tem, kdo bo pojedel najbolj pekoč čili, je motivacija, ki v veliki meri žene moške pridelovalce čilijev. V Škocjanu pri Kopru smo obiskali Davida in Gregorja, ki svojo strast do pikantnega, ostrega, razvijata v znamko capričili - z imenom, ki kaže na primorsko poreklo. 2. OBNOVA PERMAKULTURNE GREDE Pred petimi leti so na sejmišču v Gornji Radgoni naredili podkvasto dvignjeno gredo. Pred kratkim so jo obnovili, odstranili material in jo skodpali do lesa, ki tvori najnižjo plast. Nanosli so nekaj že delno razpadlih vej, jih prekrili z zelenimi materialom, ki so ga nabrali na grede, nasuli namočeno suho listje, humus in gredo pokrili s slamo. Kako natančneje to storimo, katere so prednosti permakulturnih gred in kaj še lahko jeseni sadimo nanjo, boste izvedeli v tokratni oddaji Na vrtu. 3. PREZIMOVANJE GOMOLJNIH BEGONIJ Štefko Kolarič iz Zrkovcev pri Mariboru sosedje poznajo kot gospo z neverjetnim občutkom za rože. Njen obhišni vrt ni nikoli brez cvetov, balkone pa poleti krasijo dipladenije, drobnocvetni mlečki, modro cvetoči plumbagi oziroma svinčenice in begonije. Večino sezonskih rastlin sama prezimi, z balkonov jih v zaščitene prostore prenese takoj, ko se temperature ponoči spustijo do nič stopinj Celzija. Med rastlinami, ki jih ni težko prezimiti, so gomoljne begonije.

  • Na vrtu

    1. 10. 2016
    Št. ogledov: 429

    1. ZELJE SNEBERŠKIH POLJ Tik pred prestolnico jeseni ne gre prezreti sneberških polj, na katerih se debelijo zeljne glave. Prebivalci teh predmestnih krajev so se vselej ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo, ob hišah so še danes vrtovi, na katerih pridelajo dovolj zelenjave za vso družino. In medtem ko so sneberškim sosedom Zadobrovčanom nekoč pravili čebularji, so bile Sneberje vedno povezane z zeljem. Nekaj glav porežejo za zdaj že tradicionalno Zeljado, ki so jo prvič pripravili pred 15 leti, nazadnje pa prejšnjo nedeljo na Zajčji Dobravi. Tam smo izvedeli, kako naribati zelje za kisanje. 2. TEKMOVANJE ZA NAJDEBELEJŠO BUČO Ko so z manjših tovornjakov in prikolic, s katerimi so buče prejšnjo soboto pripeljali v Mozirski gaj, raztovorili velikanke, so si vozila vidno oddahnila. Letošnja letina je bila gojenju buč velikank naklonjena in šesto državno prvenstvo v tehtanju orjaških buč je minevalo v pričakovanju novega rekorda... 3. JESENSKA OSKRBA OKRASNE GREDE Sebastjan Lipar v tokratni oddaji ureja gredo pred gostiščem. Ozko – od 40 do 80 centimetrov široko in 6 metrov dolgo gredo je zasadil lani konec maja. Odločil se je za umirjene zelene odtenke zimzelenih trajnic in sredozemskih začimbnic, s katerimi razen spomladanskega in jesenskega čiščenja ter rezi, ni veliko dela. Oblikoval je vedno zeleno kosteničevje, sivko, rožmarin in timijan ter očistil s plevelom poraščene košarice z netreski in sedumi.

Več oddaj si lahko ogledate na RTV4D.