NA VRTU TVS1 SOBOTA OB 13.50, TV MB SOBOTA OB 18:30, PONOVITEV V SREDO OB 20.00

NA VRTU

mag. Irena Bedrač navrtu@rtvslo.si

S prispevki o zelenjadarstvu, cvetličarstvu in drevesničarstvu želimo na razumljiv način pomagati vsem, ki se ukvarjajo z vrtičkarstvom. Ob tem poskušamo upoštevati tudi vaše predloge, mnenja in vprašanja.

 

ODDAJA NA VRTU 21.5.2016

 

NA MARININEM BREGU 
Marino Kodba je na njenem bregu v Laznici tokrat obiskal Sebastjan Lipar. Najprej sta preverila, kako je krompir prenesel poznopomladansko pozebo. Mlad krompir je Marina uporabila v kozmetiki in kulinariki, Sebastjan pa je iz sedumov in netreskov, ki jih je našel na Marininem vrtu, pripravil dekoracijo. 

SAJENJE ČEVELJČKOV 
Poznoaprilska pozeba in dež v prvi polovici maja sta na cvetličnih gredah Mozirskega gaja upogníla številne tulipane, le kakšen med njimi je v začetku maja s cvetom še ponosno kljuboval hladnejšim dnem. Morda se bodo v zavetju iglavcev in drugih grmovnic v prihodnje bolje počutile vzgojene sorte orhidej, križane z lepim čeveljcem, ki pri nas avtohtono raste na višjih legah. 
V parku slovenskih vrtnarjev so na gredi, na katero bodo sadili čeveljce, najprej uredili drenažo. Del zemlje so izkopali, v jamo pa nasuli grobi material in kámenje. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  

Povezane galerije

Arhiv preteklih oddaj

  • Na vrtu

    21. 5. 2016
    Št. ogledov: 205

    NA MARININEM BREGU Marino Kodba je na njenem bregu v Laznici tokrat obiskal Sebastjan Lipar. Najprej sta preverila, kako je krompir prenesel poznopomladansko pozebo. Mlad krompir je Marina uporabila v kozmetiki in kulinariki, Sebastjan pa je iz sedumov in netreskov, ki jih je našel na Marininem vrtu, pripravil dekoracijo. SAJENJE ČEVELJČKOV Poznoaprilska pozeba in dež v prvi polovici maja sta na cvetličnih gredah Mozirskega gaja upogníla številne tulipane, le kakšen med njimi je v začetku maja s cvetom še ponosno kljuboval hladnejšim dnem. Morda se bodo v zavetju iglavcev in drugih grmovnic v prihodnje bolje počutile vzgojene sorte orhidej, križane z lepim čeveljcem, ki pri nas avtohtono raste na višjih legah. V parku slovenskih vrtnarjev so na gredi, na katero bodo sadili čeveljce, najprej uredili drenažo. Del zemlje so izkopali, v jamo pa nasuli grobi material in kámenje.

  • Na vrtu

    14. 5. 2016
    Št. ogledov: 339

    1. MEŠANI POSEVKI V RASTLINJAKU Po nedelji, ko goduje sveta Zofija, ki po ljudskem izročilu prinaša padavine in končuje vpliv ledenih mož, lahko na vrt sadimo tudi toplotno občutljivejše rastline: paradižnik, kumare, bučke, jajčevce in fižol… Paradižnik bi lahko zdaj tudi sejali na prosto, vendar bi jesen praviloma prekinila dozorevanje plodov, zato raje posadite sadike, ki ste jih sami vzgojili ali kupili. Irena Rotar je lani na svojem vrtu postavila še rastlinjak. Pred mesecem smo vanj že postavili žleb z jagodam, tokrat sadimo mešane posevke. 2. Z GAIO NA OBISKU Strokovnjak kluba Gaia Davor Špehar je obiskal mlado družino v Ljubljano. Ta ima na svojem atrijskem vrtu toplo visoko, toplo zato, ker jo lahko pokrijejo in z nje pobirajo nekatere vrtnine tudi pozimi. Tokrat sta posadila vrtnine za letošnjo vrtno sezono. 3. ZASAJEVANJE SENČNE GREDE Ko sva z Mojco Klančič Rehar pred štirinajstimi dnevi v oddaji predstavljali hoste, sva se odločili, da nekatere med njimi tudi posadiva na gredo. V vrtnariji so s krošnjami dreves obsenčeno gredo najprej pripravili, prerahljali zemljo ter odstranili kámenje in rastline, ki jih ne želimo več imeti. Ker grede niso pognojili, bo Mojca organsko gnojilo dodajala v sadilne jame. K izbranim hostam sva dodali še nekaj trajnic, primernih za senčne lege. Po žičnati ograji se bodo vzpenjali drobnolistni bršljani, šmarnic z belimi, rožnatimi ali polnjenimi cvetovi tokrat nisva izbrali, sva pa nabrali vinke z belimi cvetovi, ki bodo prerasle gola tla. Na samokolnico sva naložili še nekaj zvončnic in travi podobnih trajnic, rastline pa pripeljali do zmerno strme senčne grede.

  • Na vrtu

    7. 5. 2016
    Št. ogledov: 376

    1. VRTNINE PO POZEBI Žalostno so videti drevesa in vrtnine, ki jim je pozeba pred dobrim tednom osmodila mlade zelene liste in poganjke. Mraz ni poškodoval rastlin povsod po Sloveniji, ponekod so nastala mikro-območja, nekatera so bila hladnejša, druga stopinjo toplejša, kar je prav tako vplivalo na stopnjo pozebe. Najbolj uničeni so orehi, krošnje s črnimi listi opazimo že od daleč… Pomrznile so tudi jablane, pa češnje, ribez, slive, aktinidije… Miša Pušenjak pravi, da so jo vrtnine v primerjavi s sadnim drevjem še dobro odnesle. 2. KOPRIVNA GNOJEVKA Na sadnem in zelenjavnem vrtu biodinamika Slavka Turšiča v Borovnici pozeba ni povzročila tolikšne škode kot v severovzhodnem delu Slovenije. Priporoča, naj poškodovane rastline poškropimo z rmanovim pripravkom, ki pospešuje celjenje ran. Baldrijanov čaj naredi toplôtni ovoj, koprivna gnojevka pa poživi in krepi rastline ter pospešuje pretakanje sokov in vsrkavanje hrane. 3. ŠPARGLJI V KULINARIKI S koprivno gnojevko bi lahko okrepili tudi beluše, ti so zdaj rastejo počasneje, zato jih na polju najdemo manj kot po navadi. Pri Radikonovih v Dolgi vasi so šop belušev vseeno nabrali … 4. AKTINIDIJE PO POZEBI Aktinidije, ki so pozeble, je zdaj najbolje pustiti na miru. Počakati je treba, da si rastline opomorejo, iz stranskih poganjkov in spečih očes pa poženejo nove – nadomestne brste. Več o tem smo povprašali Marjana Kogelnika iz Raven na Koroškem.

  • Na vrtu

    30. 4. 2016
    Št. ogledov: 417

    1. TULIPANI V ARBORETUMU VOLČJI POTOK IN MOZIRSKEM GAJU Zahodna Azija in severna Afrika sta domovini tulipanov, ki so Evropejce obnoreli v 16. stoletju, v času tako imenovane tulipomanije. Takrat je čebulica tulipanov lahko dosegla vrednost vrstne hiše v Amsterdamu. Več kot 300 sort tulipanov v teh prazničnih dneh cveti v Arboretumu Volčji Potok, v Mozirskem gaju pa park slovenskih vrtnarjev krasi rumon-rdeč tulipan Mozirski gaj. Po razstavah se je sprehodil Sebastjan Lipar. 2. HOSTE ZA SENČNE LEGE Hoste so trajnice, ki se jih najprej spomnimo, ko urejamo senčne grede. Razlikujemo jih po barvi in velikosti listov, višini rasti in času cvetenja. Med drobne sorte spadajo tiste, katerih listi niso večji od nohta na palcu... Ali ste vedeli, da so cvetovi host užitni? Tako kot cvetove maslenic jih lahko polnimo ali ocvremo.

  • Na vrtu

    23. 4. 2016
    Št. ogledov: 566

    1. KUHAMO ŽVEPLENO APNENO BROZGO Spomladi, ko temperature še niso previsoke, najprimernejše so do 16 stopinj Celzija, lahko sadno drevje škropimo proti plesni in škrlupu. Pri tem lahko uporabimo že star pripravek, z vodo razredčeno žvepleno apneno brozgo. Škropimo takrat, ko cvetovi še niso razprti ali počakamo do nastavka plodu. 2. ZASADITEV V VISOKO GREDO Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo svetuje, kako pripraviti visoko gredo pred novimi zasaditvami. Dodati je treba ekološki substrat, humus. Poleg številni dobrih lastnosti, imajo visoke grede to pomanjkljivost, da v njih vodo hitro izpari. zato je dobro dodati prirpavke, ki zadržujejo vodo, npr. koruzni prah... O tem in še več v rubriki Strokovnjak svetuje... 3. VRTNI NASVET Sivke razmnožujemo tudi tako, da del vej upognemo v jamico, ki smo jo naredili od rastlini, in jih prekrijemo z zemljo. Lahko pa zemljo nasujemo po golih steblih sivke... 4. BALKONSKE ZASADITVE Dva primera zasaditev v balkonska korita prestavljamo tokrat: prva je kombinacija pastelnih sezonskih rastlin, druga ognjienih barv.

  • Na vrtu

    16. 4. 2016
    Št. ogledov: 560

    1. NA MARININEM BREGU Marina Kodba na svojem strmem vrtu v Laznici tokrat znova gosti farmacevtko Magdaleno Lah. Spoznavata in pogovarjata se o brezi, ki ne spada le me najlepša drevesa, temveč je tudi izredno uporabna. V farmaciji se najpogosteje uporabljajo listi kot čajni poparek, v naravni kozmetiki pa je cenjena v šamponih. 2. PRESAJANJE PARADIŽNIKOV V vrtnem nasvetu Slavko Turšič presaja sadike paradižnikov, ki jih je posejal pred petimi tedni. Presajanja se lotimo ob dnevih za plod ali cvet v času padajočih luninih lokov. 3. JAGODE V ŽLEBU Med permakulturnimi načeli so uporaba predmetov in reči iz okolja, napolnitev vseh treh dimenzij vrta in ponovna uporaba. Irena Rotar iz Velike Pirešiče je tokrat v star, že odslužen, žleb posadila jagode in jih postavila pod strop neogrevanega plastenjaka. Vas zanima, kako zalivati vrtnine, ki rastejo na visokem... s konopljino vrvjo. 4. KOŠNJA IN OSKRBA ZELENICE V prejšnji oddaji smo že govorili o prvi spomladanski oskrbi okrasne zelenice. Nekaj napotkov ponavljamo, dodajamo pa najpomembnejše, kdaj, kolikokrat in kako visoko kositi travo.

  • Na vrtu

    9. 4. 2016
    Št. ogledov: 730

    1. ZELIŠČNI VRT GRILOVE DOMAČIJE Na Grilovo domačijo v zaselku Lipje v Vinski Gori poleti radi zahajajo ljubitelji narave, starih običajev, pa tudi tisti, ki jih zanimajo vrtovi, zelišča in zdravilne rastline. V zeliščnem vrtu, ki ga urejajo velenjski zeliščarji, so že opravili prvo čiščenje in postorili vse potrebno, da bo okoli 80 zdravilnih rastlin v naslednjih mesecih lepo raslo. 2. VRTNI NASVET V rubriki tokrat sejemo grah. Metode z enim, dvema in petimi zrni. 3. Z GAIO NA OBISKU Z delom na vrtu se prične tudi delo na okrasni zelenici. Travo je treba prezračiti, prečesati, jo pognojiti, odstraniti mah... 4. NABERIMO ČEMAŽ Čémaž ali divji česen, tudi medvedji, gozdni česen ali kačji lek ali štrkavec je zdravilna rastlina, ki so jo poznali že Rimljani in jo imeli celo raje kot njenega najbolj tesnega sorodnika česen. Različna poimenovanja za čemaž prav tako kažejo na razširjeno uporabo v preteklosti. Raste od marca do junija in cveti od aprila do maja v gosto poraslih preprogah med hrastovimi in bukovimi gozdovi povsod po Sloveniji in Evropi.

  • Na vrtu

    2. 4. 2016
    Št. ogledov: 604

    Tudi 1001. oddaja Na vrtu je jubilejna. V njej se spominjamo grmovnic, kamelij - kraljic cvetočih grmovnic, ki rastejo ob jezeru Maggiore na severu Italije. S stare jablane, ki smo jo pred štirimi leti sanirali z zapiranjem njenih ran, odstranjujemo mah. Nato smo jo poškropili z biodinamičnim pripravkov iz regratovih cvetov, prgišča pripravka po Marii Thun in deževnice. Spominjamo se, kako smo ektrahirali zdravilno svetlikavo pološčenko, pri ponovnem obisku pa nam je dr. Andrej Gregori povedal, kako lahko gojimo gobe kar v dnevni sobi... Irena Bedrač in Sebastjan Lipar sta ob jubilejni oddaji iz delov vinske trte naredili vrtno ograjo, dr. Matjaža Kmecla pa smo povprašali, kako je nastala prva slovenska vrtnica - Prešeren. Ali ste vedeli, da imamo poleg nje še eno domačo sorto?

  • Na vrtu

    26. 3. 2016
    Št. ogledov: 845

    13. januarja 1996 je bila na Televiziji Slovenija - ob pol osmih zvečer na drugem programu - predvajana prva oddaja Na vrtu. Najprej je bila na sporedu vsakih 14 dni, dve leti kasneje pa je postala redna tedenska sobotna oddaja in se z drugega preselila na prvi program v popoldanski spored. To soboto predvajamo tisočo oddajo Na vrtu, jubilejna pa bo tudi tisoč prva. Preverili smo, kako so se nadaljevali zgodbe, ki smo jih s kamero beležili v 20 letnem ustvarjanju… Najprej smo se odpravili na vrt Trajčeta Nikoloskega v Borovnico. Ujeli smo ga pri pripravi grede, na katero bo posejal korenje. ob tem pa nam je razložil, zakaj vrt rahljamo in ne lopatamo. Nato smo odšli v Veliko Ševnico na Dolenjsko. Janko Lovše je v lončke pravkar sejal buče velikanke. Ali veste, kolikšno vrednost lahko na dražbi doseže eno samo seme priznanega gojitelja buč velikank? V Šentilju na Štajerskem pa na vrtu Izidorja Goloba še rastejo maslenice in perunike, ki jih je sam žlahtnil. Mednarodno priznanih in registriranih je 14 njegovih sort maslenic in 28 sort perunik. Marca delimo in razmnožujemo maslenice. Ob velikonočnih praznikih ne gre brez aranžmaja. Sebastjan je v okolici doma nabral nekaj travniških cvetlic, jih povezal v šopek in mednje dodal gnezdo iz suhe trave.

  • Na vrtu

    19. 3. 2016
    Št. ogledov: 722

    1. CVETJE IZ NAJLONK Irena Krajnc je težko brez dela. Že v službi v opekarni je morala uporabljati ročne spretosti. Tudi med dolgotrajno boleznijo si je dolgčas preganjala z izdelovanjem cvetlic iz nogavic. Njena posebnost je, da je samouk in da skoraj vse izdela iz odpadnega materiala. Pravi, da je najlažje izdelati preprosto cvetlico ali 4-peresno deteljico. 2. STROKOVNJAK SVETUJE Agronom Davor Špehar gredice na vrtu v okolici Ljubljane pripravlja na novo vrtno sezono. najpej jih je prerahljal, dodal ogransko gnojilo na osnovi tropin, nekatere je posul z vulkansko kamnino, da bi tla poslala zračnejša in bi vsrkala več vode, in dodal še šotni substrat za lažji razrast korenin. 3. OGRAJA IZ ŠIBJA Francko Šafarič i na njenem vrtu v Čagoni pri Cerkvenjaku pogosto in radi obiščemo, saj nas vselej preseneti z zamislimi za ureditev okrasnega, vodnega in zelenjavnega vrta. Tokrat je preltla ograje iz šibja, te ločijo potke in okrasne grede. 4. PRESMEC IZ PAPIRNATIH ROŽ Irena Krajnc ni spretna le pri izdelavi cvetja iz najlonk, pač pa tudi papirnatih rožic. Te lahko za cvetno nedeljo vpletemo v butaro.

Več oddaj si lahko ogledate na RTV4D.