NA VRTU TVS1 SOBOTA OB 13.50, TV MB SOBOTA OB 18:30, PONOVITEV V SREDO OB 20.00

NA VRTU

mag. Irena Bedrač navrtu@rtvslo.si

S prispevki o zelenjadarstvu, cvetličarstvu in drevesničarstvu želimo na razumljiv način pomagati vsem, ki se ukvarjajo z vrtičkarstvom. Ob tem poskušamo upoštevati tudi vaše predloge, mnenja in vprašanja.

 

ODDAJA NA VRTU 24.9.2016

 

 
 
Organizirana pridelava semen, sadnih in gozdnih sadik na Slovenskem sega v 18. stoletje. Napoleonove vojne so razvoj seménarstva pri nas za nekaj časa prekinile, z ustanovitvijo Kranjske kmetijske družbe leta 1824 pa je ta dejavnost znova zaživela. Sredi 19. stoletja je omenjena družba kupcem ponujala travno in smrekovo seme ter mlada murvova drevesa.
S seménarstvom so se takrat ukvarjale še kmetijske šole, graščine in zasebniki. Semena pa smo tudi že izvažali in uvažali, predvsem od veletrgovcev z Dunaja, iz Budimpešte in Prage.
 
Na gredah selekcijsko-poskusnega centra Ptuj, dela Semenarne Ljubljana, najstarejšega semenarskega podjetja pri nas, ki letos šteje 110 let, vrtnine, ki jih še niso pospravili, zdaj že propadajo, zaključujejo se testiranja sortnih čistosti in druga preverjanja. S sprehodom in spoznavanjem vrtnin jesenskih in poletnih gred ptujskega centra obeležujemo letošnji jubilej Semenarne Ljubljana. 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  

Povezane galerije

Arhiv preteklih oddaj

  • Na vrtu

    24. 9. 2016
    Št. ogledov: 196

    V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. navrtu@rtvslo.si

  • Na vrtu

    17. 9. 2016
    Št. ogledov: 311

    1. NA MARININEM BREGU Jesen diši po sadju, najbolj po grozdju in jagode modrih sort brajd nas omamljajo že od daleč... Marina Kodba je pri sovaščanu Lojzetu Dovniku nabrala nekaj grozdja, kuharskih mojster Branko Fras pa je medtem skuhal slivovo marmelado - z dodatkom rdečega vina in sivke, kasneje pa sta skupaj pripravila kocke iz grozdja za pomladitev kože in sadni kuskus. 2. Z GAIO NA OBISKU Strokovnjak kluba Gaia je tokrat obiskal mlado družino na Vrhniki. Lani so jim pomagali urediti vrt pri novo zgrajeni enodružinski hiši. Največji del zajema zelenica, na kateri se igrata otroka, del je letna kuhinja z zeliščno gredo, ostalo pa je še dovolj prostora za zelenjavni vrt. Kaj posejati in posaditi, da bo na njem sveža zelenjava tudi v pozni jeseni?

  • Na vrtu

    10. 9. 2016
    Št. ogledov: 274

    1. O INDUSTRIJSKI KONOPLJI S konopljo je pri nas letos posejanih 300 hektarjev površin, kar je za četrtino manj kot lani, in precej manj kot smo jo nekoč sejali v Jugoslaviji. Pred desetletji je bila nekdanja skupna država med vodilnimi proizvajalkami konoplje na svetu, rasla je na okrog 70.000 hektarjih. Canabis sativa je od pol do šest metrov visoka rastlina, ki obsega tri podvrste: poleg navadne ali industrijske še indijsko in canabis ruderalis, konopljo, ki je doma v Rusiji. Družinske vezi pa konopljo povezujejo s hmeljem in koprivovcev. Zaradi vsestranske uporabnosti so konopljo posejali tudi na Ekoci poligonu industrijskih rastlin na Polzeli, na testnih gredah pri tovarni, ki iz konopljinih vlaken – ki jih žal še uvaža - izdeluje nogavice. 2. KONOPLJIN ČAJ, OLJE IN PROTEINI Olga Šerbinek se je na svojo takrat zapuščeno domačijo v Sveto Trojico preselila pred nekaj leti. Lani sta s partnerjem Srečkom na njivi v dolini prvič posejala konopljo. Za ta zeleni posevek sta se odločila, ker konoplja tudi zdravi zemljo. Iz semen pridobivata olje, žetev bo čez teden ali dva, rastlino pa so vršičkali že konec avgusta, iz posušenih listov pripravljata čaj. 3. NAREDIMO UREDIMO Sebastjan Lipar je v rubriki, v kateri izdelujemo preproste dodatke za vrt in dom, tokrat izdelal lovilca sanj. Potrebujemo kos lesa, silk, nekaj žlic in vilic.

  • Na vrtu

    3. 9. 2016
    Št. ogledov: 305

    JESENSKE SETVE Na vrtu Malči Kuk v Dobriški vasi vrtnine skoraj vedno rastejo. Z gred je pobrala krompir, paradižnik, čebulo, papriko..., posejala pa motovilec in nekaj solat. VRT V RADGONI Kmalu bodo za jesenske setve pripravili tudi permakulturno-biodinamične podkvaste grede, ki jih v zadnjih letih z vrtninami zasajajo na sejmišču v Gornji Radgoni. Fižol se vzpenja po šotorastem kovinskem ogrodju, kar mu, kot je videti, zelo ustreza. Na ogrodje so letos napeli še mrežo iz vrvi, po kateri se je vzpenjal paradižnik, ki pa mu letošnje poletje ni naklonjeno. VRTNI NASVET: ŠKROPIVO ZA PARADIŽNIK Milo, alge in soda bikarbona so sestavine škropiva, ki pomaga proti razvoju pepelaste plesni. Sebastjan priporoča, da z njim tudi septembra škropite paradižnike. Z GAIO NA OBISKU Marija Hržič v Veliki Nedelje vsako leto z rožami zasadi balkone. Najraje ima surfinije, te so se razbohotile tudi letos. Strokovnjakinja kluba Gaia svetuje, kaj storiti, da bodo sezonske rastline bogato cvetele do jeseni. PRIDOBIVANJE SEMENA IN PRIPRAVA LUTENICE Hraneta Kociča iz Šempetra v Savinjski dolini obiščemo skoraj vsako leto, njegov vrt je po navadi poln rdeče zelenih plodov – paprike in paradižnika. Pravi, da letos ni bilo tolikšnega pridelka, sadike paprike je na prosto posádil prehitro, v hladnih majskih dneh se rastline niso razvijale. S paradižnikov je Hrane poleti sproti odstranjeval obolele in poškodovane liste, po nedavnih padavinah pa se je pepelasta plesen razširila tudi po njegovih plodovkah. Iz najlepših plodov Hrane vsako leto pobere seme. Letos je to povečini že storil.

  • Na vrtu

    27. 8. 2016
    Št. ogledov: 529

    1. O SLADKEM PELINU Čeprav je pravi pelin, ki ga uporabljamo predvsem pri želodčnih težavah, na naših vrtovih razširjena rastlina, o njegovem sladkem sorodniku ne vemo veliko. Nasprotno pa je sladki ali enoletni pelin nepogrešljiv v tradicionalni kitajski medicini. Uporabljajo ga pri zniževanju telesne temperature in zdravljenju malarije. Vse pogosteje pa tudi pri zdravljenju raka. Sladki pelin je letos zrasel tudi na Marininem bregu. Z gostom Edgarjem Pršem je Marina porezala vejice sladkega pelina in jih destilirala. 2. KOŠNIK NA VRTU Jeseni in pozimi 2010 je oddajo na vrtu soustvarjal poseben gost - Košnikov ata. Takrat nam je povedal, kako napovedati vreme, kako posaditi jablano, kakšna je povezava med korenjem in spolno močjo in da je treba pri zdravljenju prehlada spiti toliko šnopsa, da namesto ene vejice žajblja vidimo dve. Mitu Trefaltu v pomin ponavljamo Košnikovo zgodbo o lovljenju krta.

  • Na vrtu

    20. 8. 2016
    Št. ogledov: 234

    1. NABIRANJE ZELIŠČ AVGUSTA Zeliščni vrt na Grilovi domačiji v Lipju pri Vinski gori, kjer velenjski zeliščarji gojijo več kot osemdeset zdravilnih rastlin, se je ob našem avgustovskem obisku bohotil v zrelosti. Kljub kislemu obrazu dneva so zeliščarji nabirali in rezali zelišča in v glavnem so z letošnjim letom lahko zadovoljni. 2. NADALJEVANJE SANACIJE STARE JABLANE Neurja, toča, močan veter, zmrzal, žled in nepravilno obrezovanje povzročajo, da drevesa hitreje odmirajo. Irena Rotar pravi, da je s pravočasno in primerno sanacijo številna mogoče rešiti. Potrebujemo predvsem ilovico iz domačega okolja in veje za polnilo. Jablana na vrtu v Veliki Pirešici je stara okrog 90 let. Pred desetletjem se je z glavnega debla odlomila krošnja, nótranjost debla, ki so ga nezaščitenega močíle padavine, pa je vse bolj razpadala. Pred tremi leti, v pozni jeseni, sta se Irena in Slavko Turšič odločila, da jablano, ki je ob razpadajočem pognala novo deblo, poskusita rešiti. Letos spomladi sta opravila močnejšo rez. 3. PRAVILNO SUŠENJE ZELI IN ZELIŠČNI NAMAZ Slez in druga zelišča, ki so jih na društvenem vrtu nabrali velenjski zeliščarji, ločijo, osmukajo in ustrezno pripravijo na sušenje. Listi sveže melise, z značilnim vonjem in svežim okusom, pa se lepo ujemajo z medom, pravi gospa Anica, ki je pripravila melisni namaz.

  • Na vrtu

    13. 8. 2016
    Št. ogledov: 223

    1. O KAKAVOVCU IN TOVARNI ČOKOLADE MIRIM Za kilogram čokolade potrebujemo od 300 do 600 kakavovih zrn, odvisno od vsebnosti kakava v njih. Podatki o tem, v katerih državah pojedo največ čokoladnih izdelkov, se razlikujejo. V Evropi so ljubitelji čokolade predvsem Britanci, letno naj bi je vsak pojedel okrog 20 kilogramov, sledijo Švicarji, Nemci in Belgijci. Slovenci letno pojemo manj kot 3 kilograme, kar nas uvršča med zmerne ljubitelje čokolade. Pri nas so prve čokolade izdelali v samostanu trapistov - reformiranih cistercijanov - v Brestanici leta 1896. Zanje jim je cesar Franc Jožef leta 1912 podélil priznanje za kakovost in naziv Imperial. Leta 1922 so na Slovenskem odprli dve tovarni čokolade, Gorenjko v Lescah na Gorenjskem in Mirim v Mariboru. Tovarno Mirim sta ustanovila Karl in Ema Zalokar. Njuno hčér, danes 95-letno Sonjo Maister, smo obiskali v Domu pod Gorco. Spominja se, da je oče stroj za proizvodnjo čokolade kupil v Nemčiji. Kmalu po odprtju je umrl, proizvodnjo pa je nadaljevala mama. 2. V ISTRSKEM PARKU ZDRAVILNIH RASTLIN Na jugozahodnem delu istrskega polotoka, na griču Pižanovac, s katerega v daljavi vidimo Rovinj in otoke na južni strani mesta, na soncu med kamenjem rastejo zdravilne rastline parka Histria Aromatica. Park aromatičnih rastlin so odprli pred dvema letoma, 10 hektarjev veliko zemljišče pa začeli urejati pred 10 leti. Park je del projekta zagrebškega podjetja, ki se ukvarja z naravno kozmetiko. Do dišečih gred vodi drevored cipres, ki so - čeprav so zdaj še mlada - simbol istrske trdoživosti. Največ gred je na plantažah na desni strani drevoreda. Ko smo se konec maja sprehodili po parku, so nekatere grmi žajblja že cveteli… 3. JAVOR V JAPONSKEM VRTU MOZIRSKEGA GAJA V hladnem dopoldnevu konec maja letos so v japonskem vrtu v Mozirskem gaju simbolično posadili novo drevo - javor. Posadil ga je japonski veleposlanik v Sloveniji Keiji Fukuda in tako tudi z drevesom povezal državi… S krajinsko arhitektko Alenko Kocuvan Polut ...

  • Na vrtu

    6. 8. 2016
    Št. ogledov: 248

    1. PO ZELIŠČNIH STEZAH DUGEGA OTOKA Dugi otok - sedmi največji otok v Jadranskem morju, je dovolj odmaknjen, da še ohranja neokrnjeno in bogato otoško floro. 7 urejenih zeliščarskih stez na otok vabi ljubitelje zelišč z vseh koncev, letos smo se podali na raziskovanje Dugega otoka z zeliščarjema Vikico in Milanom Kalanom. 2. VERTIKALNI VRT Čez 14 dni, v soboto, 20. avgusta, se bodo v Gornji Radgoni znova odprla vrata kmetijsko živilskega sejma. V začetku junija so na razstavnem permakulturno - biodinamičnem vrtu postavili vertikalni vrt, mesec kasneje so vrtnine grede v nadstropjih že dobro prerasle. Vertikalni vrt je smiselno postaviti tam, kjer smo omejeni s prostorom.

  • Na vrtu

    30. 7. 2016
    Št. ogledov: 265

    DOKUMENTARNI PORTRET ZELIŠČARSKE DRUŽINE KALAN Le nekaj kilometrov od Šentjurja je na 600 metrih nadmorske višine naselje Kálobje. Več kot 700 let star kraj je na vrhu griča in zato pogosto obsijan s soncem. V daljavi se vidijo obronki Donáčke gore, Boča, Bohorja, Konjiške gore, Paškega Kozjaka, tudi Uršlje gore in Pece, pa drugih naselij, ki so zrasla na gričih. Na Kalobje je kot otrok in mladenič na obisk k starim staršem pogosto hôdil Milan Kalan. Pohajkoval je po bližnjih in daljnih travnikih in hostah ter nabiral zelišča. Takrat se še ni zavedal, da bodo zdravilne rastline nekoč njegov kruh.

  • Na vrtu

    23. 7. 2016
    Št. ogledov: 283

    1. ATRIJ DOMA POD GORCO Dobro leto je minilo, odkar je Sebastjan preurédil atrijski vrt Doma pod Gorco. Ohranil je barvno nekoliko monotono zeleno ogrodje grmovnic in dreves ter ga popéstril s cvetočimi grmovnicami. Dodal je sezonske rastline živahnih barv in dva vodna motiva, ki sta s pretakanjem vode tudi zvočno obogatila prostor. Preverili smo, kako so se razrasle rastline po enem letu... 2. NA OBISKU PRI GLEDALCU DANIJELU KRAJNCU Na obisk se s kamero včasih odpravimo tudi h gledalcem, ki nas povabijo na njihov vrt. Tokrat smo obiskali Danijela Krajnca iz Spodnjega Partinja, ki nam je s ponosom pokazal grme cvetočih hortenzij, javor s široko krošnjo in klematise. 3. DVIGNJENE GREDE DOMA POD GORCO Na tlakovanem delu pri parkirišču Doma pod Gorco Sebastjan Lipar zasaja dvignjene grede. Vanje je najprej nasul kubični meter in pol zemlje, nato posadil javorje in druge rastline.

Več oddaj si lahko ogledate na RTV4D.