NA VRTU TVS1 SOBOTA OB 13.50, TV MB SOBOTA OB 18:30, PONOVITEV V SREDO OB 20.00

NA VRTU

mag. Irena Bedrač navrtu@rtvslo.si

S prispevki o zelenjadarstvu, cvetličarstvu in drevesničarstvu želimo na razumljiv način pomagati vsem, ki se ukvarjajo z vrtičkarstvom. Ob tem poskušamo upoštevati tudi vaše predloge, mnenja in vprašanja.

 

ODDAJA NA VRTU 14.1.2017

O GENSKO SPREMENJENIH RASTLINAH IN ŽIVILIH
Zdrava hrana je temelj zdravja in dobrega počutja. Najbolje je uživati neoporečno – s kemičnimi sredstvi neobdelano – in v lokalnem okolju pridelano hrano.
Predloga trgovinskih sporazumov z Združenimi državami Amerike in Kanado sta lani znova sprožila razprave o živilih, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme…   
Gensko spremenjeni organizmi so tisti, ki so jim iz drugega organizma namerno vnesli določeno lastnost oziroma gen. Gensko spremenjeni organizmi so lahko mikroorganizmi, rastline in živali.
Pri nas vsebnost gensko spremenjenih organizmov v živilih preverjajo v Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Letno pregledajo od 200 do 300 vzorcev.
 
DRVA ZA KURJAVO
Kako gorijo bukova, brezova ali drva gabra? Ali je lahko v kaminski peči kurimo kostanjeva in hrastova drva? Kako podkuriti? O tem tokrat svetuje Sebastjan Lipar, ki preseneti tudi z nasvetom, kako podkuriti brez zažigalne kocke.
 
RAZMNOŽEVANJE PRAPROTI
Praproti Polystichum lahko razmnožujemo z listno-stebelnimi potaknjenci. Narežemo na pet centimetrov dolge potaknjence, na katerih so oblikovani trosi in jih položimo na substrat. Jelenov jezik pa npr. razmnožujemo drugače. S korenin odstranimo zemljo in poiščemo ostanek starega lista, na katerem so se razvile koreninice. Posadimo ga v substrat in po dobrem letu ali dveh bomo imeli mlado rastlino.        

 

 

 

 

  

Povezane galerije

Arhiv preteklih oddaj

  • Na vrtu

    21. 1. 2017
    Št. ogledov: 160

    Dnevne sobe, spalnice, jedilnice, stanovanja sploh, niso naravna bivališča rastlin. Ustvarili smo jih mi, da bi del narave prenesli v zaprte prostore, jih oživili in popestrili, hkrati pa dali možnost preživetja tudi tistim rastlinam, ki v našem podnebju niso avtohtone. O oskrbi limonovcev, ki jih pogosto gojimo kot posodovke, govorimo v tokratni oddaji Na vrtu, ki poteka v prirejenem studiju Vrtnega centra Kurbus v Meleh pri Gornji Radgoni. Predstavljamo tudi sorto maline, katere plodovi imajo okus po jagodi, spoznavamo zakonitosti presajanja sobnih rastlin, pomlad pa v stanovanje vnašamo s siljenimi čebulnicami.

  • Na vrtu

    14. 1. 2017
    Št. ogledov: 267

    O GENSKO SPREMENJENIH RASTLINAH IN ŽIVILIH Zdrava hrana je temelj zdravja in dobrega počutja. Najbolje je uživati neoporečno – s kemičnimi sredstvi neobdelano – in v lokalnem okolju pridelano hrano. Predloga trgovinskih sporazumov z Združenimi državami Amerike in Kanado sta lani znova sprožila razprave o živilih, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme… Gensko spremenjeni organizmi so tisti, ki so jim iz drugega organizma namerno vnesli določeno lastnost oziroma gen. Gensko spremenjeni organizmi so lahko mikroorganizmi, rastline in živali. Pri nas vsebnost gensko spremenjenih organizmov v živilih preverjajo v Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Letno pregledajo od 200 do 300 vzorcev. DRVA ZA KURJAVO Kako gorijo bukova, brezova, gabrova drva? Ali je lahko v kaminski peči kurimo kostanjeva in hrastova drva? Kako podkuriti? O tem tokrat svetuje Sebastjan Lipar, ki preseneti tudi z nasvetom, kako podkuriti brez zažigalne kocke. RAZMNOŽEVANJE PRAPROTI Praproti polystichum lahko razmnožujemo z listno-stebelnimi potaknjenci. Narežemo na pet centimetrov dolge potaknjence, na katerih so oblikovani trosi in jih položimo na substrat. Jelenov jezik pa npr. razmnožujemo drugače. S korenin odstranimo zemljo in poiščemo ostanek starega lista, na katerem so se razvile koreninice. Posadimo ga v substrat in po dobrem letu ali dveh bomo imeli mlado rastlino.

  • Na vrtu

    7. 1. 2017
    Št. ogledov: 353

    O TIMIJANU Timijan je ena najbolj pogostih vrtnih rastlin, zelišče, začimba, zdravilo. Ime timijan v grščini izhaja iz pomena pogum in še danes je sinonim za krepitev zdravja. V srednjem veku je veljal za skrivnostno zelišče proti kugi, zmeraj pa je bil široko dosegljiv, od tod tudi poimenovanje antibiotik revežev. Danes v vrtovih srečujemo mnoge samorasle in vzgojene oblike timijana. VRTNI NASVET: SVEČKE ZA TOPLEJŠO KLET Sebastjan Lipar se je domislil zelo uporabnega nasveta: pet majhnih svečk je psotavil na podstavek za lonec, jih prižgal in jih prekril z večjim glinenim loncem z odprtino. V zelo hladnih dneh lahko takšno pečko postavitev v klet, da ozimnica in rastline ne pomrznejo. STARE HRUŠKE NA KOROŠKEM V Selah nad Slovenj Gradcu na več kot 700 metrih nadmorske višine je sneg nedavno pobelil travnike, pašnike in stara drevesa, ki jih ohranjajo na domačijah. Med drevesi je veliko hrušk, te - posajene v obcestni drevored - še danes ločijo kmetijo Šuler od Ravnjakovih. Nekoč je bilo pri nas največ hrušk tepk. V 18. stoletju je Marija Terezija zapovedala njihovo sajenje. Hruške so bile sadje, sladilo, izvrstna osnova za žganje. Vse to so še danes, četudi jih je v Sloveniji vsako leto manj, v primerjavi z jabolkom je hruško v kleti težje ohraniti svežo… ČAJI IZ TIMIJANA IN MATERINE DUŠICE Materina dušica in timijan imata veliko zdravilnih učinkov in zlasti v zimskih mesecih sta nepogrešljiva med posušenimi zelišči. Pripravili smo 3 čaje, ki bodo pregnali prehlad, kašelj in izboljšali počutje.

  • Na vrtu

    31. 12. 2016
    Št. ogledov: 266

    V zadnji oddaji Na vrtu letošnjega leta smo s tremi prispevki preleteli leto 2016. Najprej smo se spomnili vrtnarskih novosti, ki so jih predstavili na januarskem sejmu v nemškem mestu Essen. Junija smo na kmetija Frida v Sveti Ani pridobivali laneno seme, tega je treba mleti sproti, drugače oksidira in izgubil zdravilne učinkovine. Jeseni pa je Sebastjan Lipar za vse bolj ali manj zasanjanje vrtoljubce izdelal lovilca sanj.

  • Na vrtu

    24. 12. 2016
    Št. ogledov: 336

    V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. navrtu@rtvslo.si

  • Na vrtu

    17. 12. 2016
    Št. ogledov: 274

    1. ŠKODLJIVCI SOBNIH RASTLIN Na sobnih rastlinah se škodljivci najpogosteje pojavijo, če imamo lončnice v pretoplih prostorih, če jih preveč zalivamo in gnojimo. Med najpogostejšimi škodljivci so listne in volnate uši, pršice, kaparji in resokrilci. 2. Z GAIO NA OBISKU Tudi strokovnjakinja kluba Gaia tokrat svetuje o oskrbi sobnih rastlin. Obiskala je članico kluba Vlerijo Horvat in si ogledala njeno monstero, difenbahijo, benjamina in zamijo. 3. VRTNI NASVET: PREZRAČEVANJE RIBNIKOV Tokratni Sebastjanov nasvet je za vse tiste, ki imate manjše ribnike v kalupu. 4. PRAVILA REZANEGA CVETJA Pustejšo zimsko krajino lahko v stanovanju nadomestimo tudi z rezanim cvetje. In če v teh prazničnih dneh dobimo v dar kakšen šopek, je dobro poznati nekaj prail, da se bo cvetje v vazi čim dlje obdržalo.

  • Na vrtu

    10. 12. 2016
    Št. ogledov: 302

    1. O ŠIPKU Šipek, latinsko Rosa canina ali pasja vrtnica, je prednik vrtnic - starodavna okrasna rastlina, ki so jo poznali že tisočletja pred našim štetjem, in vsestranska zdravilna rastlina. V botaničnem vrtu v Pivoli pri Mariboru proučujejo okoli 10 vrst različnih šipkov, iz velike družine rožnic. Spoznavali smo ga v Botaničnem vrtu Pivola, plodove pa nabirali na z ivjem pobeljenem Goričkem. 2. NABAVIMO PRAZNIČNO DREVESCE Trgovine z vrtnimi oddelki so decembra polne posekanih prazničnih drevesc. Lastniki gozdov se lahko sami odločajo, katera drevesa bodo odstranili in prodali kot novoletna, pomembno je, da je poseg v skladu z dogovorjeno nego gozda in trajnostnim vzdrževanjem. Slovenska praznična drevesa, ki so jih posekali v okviru dogovorjenega trajnostnega poseka, so letos označena z rumeno nalepko. Tistim, ki bi imeli drevesce tudi po praznikih, pa vrtnarije ponujajo v loncih vzgojene smreke in jelke. Sebastjan pa se je odločil, da naredi drevo kar iz vej. 3. IZDELAVA ŠIPKOVEGA MAZILA Na kmetiji Korenika v Šalovcih je šipek vsestransko uporabna rastlina, iz posušenih plodov pripravljajo različne izdelke. Zaradi vsebnosti vitaminov C in E je šipek vse bolj uporabljen tudi v kozmetičnih pripravkih za nego kože. Mazilo uporabljamo pri problematični aknasti koži, učinkuje pri manjših ranicah, učinkovito je tudi kot negovalna krema proti gubicam.

  • Na vrtu

    3. 12. 2016
    Št. ogledov: 324

    1. NASAD ZA HLADNE DNI Tudi v hladnih dneh, ko so ure sonca in svetlobe zelo preštete, si lahko pred vhodom ali na terasi uredimo lep zelen nasad, pa se kakšen cvet se bo v njem odprl. Ob tem tudi nasveti o zalivanju rastlin na prostem pozimi. 2. NAREDIMO UREDIMO V rubriki Naredimo uredimo, v kateri Sebastjan Lipar na preprost, a izviren način predstavlja rešitve za vrtne težave, smo se tokrat lotili večjega plastičnega lonca. Tega je Sebastjan obdal z lubjem in mahom. 3. PRAZNIČNA DEKORACIJA Sejmi, razstave, okrasitve trgov, mostov, mestnih in krajevnih središč in postavitve prazničnih drevesc, so del adventnega decembra. V nekaterih vrtnarijah so na prodajni ogled postavili lesketajočo se božično dekoracijo z večnima zlato-rdečo in srebrno-belo barvno kombinacijo, ki si jima letos pridružujejo še glamurozni črno-beli in pastelni vintage odtenki. V oddaji pa predstavljamo ideje za okrasitev parkljevih šib in izdelavo drevesca, ne da bi padlo kakšno drevo.

  • Na vrtu

    26. 11. 2016
    Št. ogledov: 351

    1. O BUČAH Buče spadajo med najstarejše gojene rastline. Aztekom in Majem so bile poleg fižola, koruze in manijoke osnovna hrana, V Evropo pa jih je, tako kot mnoge druge kulturne rastline, prinesel Krištof Kolumb. Na Štajerskem je kot posledica mutacije nastala buča golice, iz katere pridobivamo bučno olje. O vrsta buč in njihovi uporabi z Marino Kodba tokrat razmišlja Nataša Križman. 2. SETEV AMERIŠKEGA SLAMNIKA Ameriški slamnik je zdravilna rastlina, ki jo poznamo kot naravno sredstvo za krepitev imunskega sistema. Deluje protivnetno, pomaga pri gripi in prehladu. Hkrati je slamnik lahko tudi lepa vrtna rastlina, ki je pri razmnoževanju nekoliko muhasta. Razmnožujemo ga s semeni, setev opravimo pred zimo, za dobro kalitev namreč potrebuje obdobje mrazu. 3. BUČE V KULINARIKI IN KOZMETIKI V zadnjem delu oddaje še nekaj nasvetov za pripravo bučnega namaza s proseno kašo in bučni kompot. Buče za kompot je treba prej namakati v kisu. Seveda pa nismo pozabili na bučno olje, ki odlično neguje našo kožo.

  • Na vrtu

    19. 11. 2016
    Št. ogledov: 407

    1. VRTNA OPRAVILA V NOVEMBRU Med vrtičkarji in vrtnarji november ni najbolj priljubljen mesec, pa ne zato, ker je treba vrt počistiti, na prezimovanje pa pripraviti občutljivejše rastline, temveč ker je to mesec z višjo vlažnostjo, jutranjo meglo in včasih že hudimi zmrzalmi. Večina rastlin zdaj že miruje, v zaščitene prostore, v katerih pa naj ne bo preveč toplo, smo že prenesli toploljubne posodovke in balkonske rastline, počistili in pospravili smo vrtno orodje, v ute prenesli vrtne mize in stole. Na prezimovanje je treba pripraviti tudi ribnike, brstični ohrovt, dalije, vrbe, okrasne trave… 2. NAREDIMO ADVENTNI VENČEK Prihodnjo nedeljo se bo tudi uradno začel praznični adventni čas. Takrat po navadi naredimo adventne venčne in aranžmaje. V oddaji predlog za izdelavo venčka, ki ga lahko obesimo za dobrodošlico na vhodna vrata in venček za okrasitev mize.

Več oddaj si lahko ogledate na RTV4D.