NA VRTU TVS1 SOBOTA OB 13.50, TV MB SOBOTA OB 18:30, PONOVITEV V SREDO OB 20.00

NA VRTU

mag. Irena Bedrač navrtu@rtvslo.si

S prispevki o zelenjadarstvu, cvetličarstvu in drevesničarstvu želimo na razumljiv način pomagati vsem, ki se ukvarjajo z vrtičkarstvom. Ob tem poskušamo upoštevati tudi vaše predloge, mnenja in vprašanja.

 

ODDAJA NA VRTU 27.8.2016

 1. O SLADKEM PELINU 
Čeprav je pravi pelin, ki ga uporabljamo predvsem pri želodčnih težavah, na naših vrtovih razširjena rastlina, o njegovem sladkem sorodniku ne vemo veliko. Nasprotno  pa je sladki ali enoletni pelin nepogrešljiv v tradicionalni kitajski medicini. Uporabljajo ga pri zniževanju telesne temperature in zdravljenju malarije. Vse pogosteje pa tudi pri zdravljenju raka. 
Sladki pelin je letos zrasel tudi na Marininem bregu. Z gostom Edgarjem Pršem je Marina porezala vejice sladkega pelina in jih destilirala.   

2. KOŠNIK NA VRTU 
Jeseni in pozimi 2010 je oddajo na vrtu soustvarjal poseben gost - Košnikov ata. Takrat nam je povedal, kako napovedati vreme, kako posaditi jablano, kakšna je povezava med korenjem in spolno močjo in da je treba pri zdravljenju prehlada spiti toliko šnopsa, da namesto ene vejice žajblja vidimo dve. Mitu Trefaltu v pomin ponavljamo Košnikovo zgodbo o lovljenju krta.     

 

 

 

 

  

Povezane galerije

Arhiv preteklih oddaj

  • Na vrtu

    27. 8. 2016
    Št. ogledov:

    1. O SLADKEM PELINU Čeprav je pravi pelin, ki ga uporabljamo predvsem pri želodčnih težavah, na naših vrtovih razširjena rastlina, o njegovem sladkem sorodniku ne vemo veliko. Nasprotno pa je sladki ali enoletni pelin nepogrešljiv v tradicionalni kitajski medicini. Uporabljajo ga pri zniževanju telesne temperature in zdravljenju malarije. Vse pogosteje pa tudi pri zdravljenju raka. Sladki pelin je letos zrasel tudi na Marininem bregu. Z gostom Edgarjem Pršem je Marina porezala vejice sladkega pelina in jih destilirala. 2. KOŠNIK NA VRTU Jeseni in pozimi 2010 je oddajo na vrtu soustvarjal poseben gost - Košnikov ata. Takrat nam je povedal, kako napovedati vreme, kako posaditi jablano, kakšna je povezava med korenjem in spolno močjo in da je treba pri zdravljenju prehlada spiti toliko šnopsa, da namesto ene vejice žajblja vidimo dve. Mitu Trefaltu v pomin ponavljamo Košnikovo zgodbo o lovljenju krta.

  • Na vrtu

    20. 8. 2016
    Št. ogledov: 161

    1. NABIRANJE ZELIŠČ AVGUSTA Zeliščni vrt na Grilovi domačiji v Lipju pri Vinski gori, kjer velenjski zeliščarji gojijo več kot osemdeset zdravilnih rastlin, se je ob našem avgustovskem obisku bohotil v zrelosti. Kljub kislemu obrazu dneva so zeliščarji nabirali in rezali zelišča in v glavnem so z letošnjim letom lahko zadovoljni. 2. NADALJEVANJE SANACIJE STARE JABLANE Neurja, toča, močan veter, zmrzal, žled in nepravilno obrezovanje povzročajo, da drevesa hitreje odmirajo. Irena Rotar pravi, da je s pravočasno in primerno sanacijo številna mogoče rešiti. Potrebujemo predvsem ilovico iz domačega okolja in veje za polnilo. Jablana na vrtu v Veliki Pirešici je stara okrog 90 let. Pred desetletjem se je z glavnega debla odlomila krošnja, nótranjost debla, ki so ga nezaščitenega močíle padavine, pa je vse bolj razpadala. Pred tremi leti, v pozni jeseni, sta se Irena in Slavko Turšič odločila, da jablano, ki je ob razpadajočem pognala novo deblo, poskusita rešiti. Letos spomladi sta opravila močnejšo rez. 3. PRAVILNO SUŠENJE ZELI IN ZELIŠČNI NAMAZ Slez in druga zelišča, ki so jih na društvenem vrtu nabrali velenjski zeliščarji, ločijo, osmukajo in ustrezno pripravijo na sušenje. Listi sveže melise, z značilnim vonjem in svežim okusom, pa se lepo ujemajo z medom, pravi gospa Anica, ki je pripravila melisni namaz.

  • Na vrtu

    13. 8. 2016
    Št. ogledov: 188

    1. O KAKAVOVCU IN TOVARNI ČOKOLADE MIRIM Za kilogram čokolade potrebujemo od 300 do 600 kakavovih zrn, odvisno od vsebnosti kakava v njih. Podatki o tem, v katerih državah pojedo največ čokoladnih izdelkov, se razlikujejo. V Evropi so ljubitelji čokolade predvsem Britanci, letno naj bi je vsak pojedel okrog 20 kilogramov, sledijo Švicarji, Nemci in Belgijci. Slovenci letno pojemo manj kot 3 kilograme, kar nas uvršča med zmerne ljubitelje čokolade. Pri nas so prve čokolade izdelali v samostanu trapistov - reformiranih cistercijanov - v Brestanici leta 1896. Zanje jim je cesar Franc Jožef leta 1912 podélil priznanje za kakovost in naziv Imperial. Leta 1922 so na Slovenskem odprli dve tovarni čokolade, Gorenjko v Lescah na Gorenjskem in Mirim v Mariboru. Tovarno Mirim sta ustanovila Karl in Ema Zalokar. Njuno hčér, danes 95-letno Sonjo Maister, smo obiskali v Domu pod Gorco. Spominja se, da je oče stroj za proizvodnjo čokolade kupil v Nemčiji. Kmalu po odprtju je umrl, proizvodnjo pa je nadaljevala mama. 2. V ISTRSKEM PARKU ZDRAVILNIH RASTLIN Na jugozahodnem delu istrskega polotoka, na griču Pižanovac, s katerega v daljavi vidimo Rovinj in otoke na južni strani mesta, na soncu med kamenjem rastejo zdravilne rastline parka Histria Aromatica. Park aromatičnih rastlin so odprli pred dvema letoma, 10 hektarjev veliko zemljišče pa začeli urejati pred 10 leti. Park je del projekta zagrebškega podjetja, ki se ukvarja z naravno kozmetiko. Do dišečih gred vodi drevored cipres, ki so - čeprav so zdaj še mlada - simbol istrske trdoživosti. Največ gred je na plantažah na desni strani drevoreda. Ko smo se konec maja sprehodili po parku, so nekatere grmi žajblja že cveteli… 3. JAVOR V JAPONSKEM VRTU MOZIRSKEGA GAJA V hladnem dopoldnevu konec maja letos so v japonskem vrtu v Mozirskem gaju simbolično posadili novo drevo - javor. Posadil ga je japonski veleposlanik v Sloveniji Keiji Fukuda in tako tudi z drevesom povezal državi… S krajinsko arhitektko Alenko Kocuvan Polut ...

  • Na vrtu

    6. 8. 2016
    Št. ogledov: 220

    1. PO ZELIŠČNIH STEZAH DUGEGA OTOKA Dugi otok - sedmi največji otok v Jadranskem morju, je dovolj odmaknjen, da še ohranja neokrnjeno in bogato otoško floro. 7 urejenih zeliščarskih stez na otok vabi ljubitelje zelišč z vseh koncev, letos smo se podali na raziskovanje Dugega otoka z zeliščarjema Vikico in Milanom Kalanom. 2. VERTIKALNI VRT Čez 14 dni, v soboto, 20. avgusta, se bodo v Gornji Radgoni znova odprla vrata kmetijsko živilskega sejma. V začetku junija so na razstavnem permakulturno - biodinamičnem vrtu postavili vertikalni vrt, mesec kasneje so vrtnine grede v nadstropjih že dobro prerasle. Vertikalni vrt je smiselno postaviti tam, kjer smo omejeni s prostorom.

  • Na vrtu

    30. 7. 2016
    Št. ogledov: 243

    DOKUMENTARNI PORTRET ZELIŠČARSKE DRUŽINE KALAN Le nekaj kilometrov od Šentjurja je na 600 metrih nadmorske višine naselje Kálobje. Več kot 700 let star kraj je na vrhu griča in zato pogosto obsijan s soncem. V daljavi se vidijo obronki Donáčke gore, Boča, Bohorja, Konjiške gore, Paškega Kozjaka, tudi Uršlje gore in Pece, pa drugih naselij, ki so zrasla na gričih. Na Kalobje je kot otrok in mladenič na obisk k starim staršem pogosto hôdil Milan Kalan. Pohajkoval je po bližnjih in daljnih travnikih in hostah ter nabiral zelišča. Takrat se še ni zavedal, da bodo zdravilne rastline nekoč njegov kruh.

  • Na vrtu

    23. 7. 2016
    Št. ogledov: 268

    1. ATRIJ DOMA POD GORCO Dobro leto je minilo, odkar je Sebastjan preurédil atrijski vrt Doma pod Gorco. Ohranil je barvno nekoliko monotono zeleno ogrodje grmovnic in dreves ter ga popéstril s cvetočimi grmovnicami. Dodal je sezonske rastline živahnih barv in dva vodna motiva, ki sta s pretakanjem vode tudi zvočno obogatila prostor. Preverili smo, kako so se razrasle rastline po enem letu... 2. NA OBISKU PRI GLEDALCU DANIJELU KRAJNCU Na obisk se s kamero včasih odpravimo tudi h gledalcem, ki nas povabijo na njihov vrt. Tokrat smo obiskali Danijela Krajnca iz Spodnjega Partinja, ki nam je s ponosom pokazal grme cvetočih hortenzij, javor s široko krošnjo in klematise. 3. DVIGNJENE GREDE DOMA POD GORCO Na tlakovanem delu pri parkirišču Doma pod Gorco Sebastjan Lipar zasaja dvignjene grede. Vanje je najprej nasul kubični meter in pol zemlje, nato posadil javorje in druge rastline.

  • Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja

    16. 7. 2016
    Št. ogledov: 297

    1. SIVKA NA KRASU Opuščene, sušne planote slovenskega Krasa po novem dobivajo barvno podobo: Dežela pršuta in vinske trte postaja tudi domovina sivke. Čeprav so avtohtoni Kraševci do te novosti nekoliko zadržani, so toliko bolj aktivni sivkarji, ki so na Krasu našli svoje zatočišče, beg pred mestnim vrvežem. Iskanje lastnega stika z naravo in ideja ohranjanja pokrajine, iz katere počasi a vztrajno izginja življenje, povezuje vedno več pridelovalcev sivke. 2. PRIMERI BALKONSKIH ZASADITEV Nekoliko manj kot prejšnja leta, se s cvetovi sezonskih zasaditev letos bohotijo balkoni in terase. Željko Domunkoš iz Vrtnartstva Kurbus nam je predstavil tri primeri zasaditev - kombinacije rastline, primerne za sončno, polsenčno in senčno stran hiše... 3. SIVKINA BUTARA Možnosti uporabe sivke so še precej neizkoriščene, slovenski sivkarji na Krasu prodirajo s kozmetičnimi pripravki, sirupi, eteričnim oljem in destilati. Sivka, ki tako rekoč v manjših količinah raste skoraj povsod v Sloveniji, pa je zelo uporabna v vsakdanjem življenju, nekaj ličnih uporabnih izdelkov si lahko z malo spretnosti in domišljije izdelamo sami, tako kot npr. sivkino butaro, ki jo položimo v omaro, v kuhinjo ali prostor, ki ga želimo osvežiti s prijetnim vonjem, perilo pa bo varno tudi pred molji.

  • Na vrtu

    9. 7. 2016
    Št. ogledov: 336

    1. Z GAIO NA OBISKU Mitja Ficko se je z družino iz Ljubljane nad Krško preselil pred devetimi leti. Že prej so v te gričevnate kraje prihajali k soproginemu dedku v zidanico, mirna zelena pokrajina ga je že takrat očarala. Na zgornjem delu strmine je uredil teraso. Na njej je zdaj poleg gugalnice dovolj prostora za ribnik in zelenjavni vrt. In čeprav je v službi od jutra do večera, na vrtu tudi pozno popoldne rad kaj postori. Obiskali smo ga s klubom Gaia. 2. HORTENZIJE FRANCKE ŠAFARIČ Hortenzije, cvetoče listopadne grmovnice, prihajajo iz Kitajske in Japonske. Pri nas so jih najprej gojili v loncih, kasneje pa so te grmovnice z velikimi socvetji presajali na vrt. Nekaterim sortam je rast na prostem bolj, drugim manj ustrezala, številne pa so svoj življenjski prostor našle tudi na slovenskih vrtovih. Sprehodili smo se med hortenzijami Francke Šafarič v Čagoni. 3. ŽAJBLJEVI BONBONI Vemo, da je žajbljeve liste dobro žvečiti pri vnetjih grla. Posušena zel je pogosto tudi del čajnih mešanic, iz suhih in zdrobljenih žajbljevih lističev pa lahko naredimo tudi sladke in zdrave bombone.

  • Na vrtu

    2. 7. 2016
    Št. ogledov: 359

    1. SANACIJA AKTINIDIJE Žalostno je bila v začetku maja videti aktinidija, ki se pri Marjanu Kogelniku že več kot desetletje razprostira nad teraso. V zgodnjemajski pozebi je na njej pomrznilo vse, kar je spomladi odgnalo. Aktinidija je rastlina vlažnih in srednje toplih območij Azije, vendar se je tudi našim krajem dobro prilagodila. Čeprav je ta trti podobna vzpenjavka še vedno občutljiva za premočne in nenadne pozebe, se kasneje dobro obnavlja. Kot je po pozebi predvideval Marjan, bomo aktinidijo, potem ko si je opomogla, težko ukrotili … Kako jo porezati v tokratni oddaji. 2. NASVETI ZA OSKRBO BALKONSKEGA CVETJA S cvetjem bogati poleti niso le okrasni vrtovi, temveč tudi balkoni in terase. Tudi balkonsko cvetje je letos zaradi zgodnjemajske pozebe imelo nekaj težav pri rasti. Kako zagotoviti, da bodo sezonske rastline dobro uspevale, s strokovnjakom iz Vrtnarstva Kurbus.

  • Na vrtu

    25. 6. 2016
    Št. ogledov: 371

    1. META Z GRED DVORCA TABOR Na ravnici ob sotočju Tesnice in Hudinje stoji dvorec Tabor. Zgrajen je bil v prvi polovici 16. stoletja. Od takrat je menjal nekaj lastnikov, pred desetimi leti pa se je vanj naselil Matjaž Založnik. Vrt pred dvorcem je velik, drevesa, ki so povečini še mlada, pa prostor delijo s številnimi zeliščnimi gredami. Na njih zdaj najbolj diši po meti... Meto smo nabrali, s stebel osmukali lističe in jih položili na sito za sušenje. Že suho zel smo nadrobili v kopalno sol, iz svežih rastlin pa skuhali sirup... 2. VRT V NADSTROPJIH Vrtovi v urbanem okolju, pa naj bodo na terasi, balkonu ali atrijskem delu pritličja, so prostorsko omejeni, zato so zamisli, kako pridobiti prostor v višino, vedno dobrodošle. Med že uveljavljenimi idejami so zelene stene, v katere sadimo predvsem prevešajoče se okrasne rastline, pa dišavnice in solate, ki jih redno režemo in jemo. Na vzorčnem biodinamičnem vrtu, ki bo na ogled na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, so ob podkvaste grede v sredino postavili tako imenovani vertikalni vrt oziroma vrt v nadstropjih. 3. O PRAZNIKU SIVKA IN TABLETAH ZA POMIVANJE POSODE V teh dneh so se v vijoličasto odela polja sivke na Krasu in Štajerskem. V Ivanjem Gradu in Kregolišču ta in prihodnji konec tedna poteka sedmi festival, v Staršah pa tretji praznik sivke. Sivka je sredozemska rastlina, zato jo na vrtu sadimo na sončna ali polsenčna mesta in v odcedna tla. Vijoličasta socvetja so lepa v vazi, šopke sivke pogosto polagamo v omare, da bi odganjali molje, hkrati z njimi odišavimo perilo. Če od 10 do 15 kapljic sivkinega eteričnega olja dodamo decilitru belega kisa, pripravimo naravni mehčalec za perilo, kapljico olja lahko kanemo tudi v maso, iz katere naredimo tablete za pomivalni stroj.

Več oddaj si lahko ogledate na RTV4D.