A vsevedno spletišče prostovoljno ustvarjajo uporabniki, kar se je večkrat izkazalo za pomanjkljivost in vzrok številnih napačnih informacij. Hkrati ima v nasprotju s tradicionalnimi enciklopedijami šibko osrednjo avtoriteto in je sistematično pristranska, na primer zaradi slabše pokritosti tradicionalnih enciklopedičnih tem.

Geselski članki Wikipedije so na voljo pod pogoji, ki jih navaja licenca Creative Commons-Deljenje pod enakimi pogoji-Priznanje avtorstva (CC-BY-SA) in so zrcaljeni na številnih strežnikih po svetu. Medtem ko večina različic Wikipedije v opredmeteni obliki še ni izšla, je bila nemška različica maja 2005 predstavljena na DVD-plošči.

Kot je zapisano v njenem opisu, danes vsebuje geselske članke v več kot 300 različnih jezikih in njihovih različicah, sponzorira pa jo nepridobitna fundacija Wikimedia. Zajema tradicionalne enciklopedične teme, obenem pa služi tudi kot almanah in zbornik. Ustanovitelj Jimmy Wales jo opisuje kot "poskus, da bi ustvarili in ponudili prosto enciklopedijo najvišje mogoče kakovosti prav vsakemu posamezniku v njegovem lastnem jeziku". Wikipedija je ena od največkrat navedenih spletišč in dnevno doživi okoli 50 milijonov obiskov.

Wikipedija je spodbudila nastanek novih projektov, kot so Zbirka, Wikislovar, Wikinavedek, Wikiknjige in Wikivir. Geselske članke urejajo prostovoljci, spreminja jih lahko kdor koli in kadar koli. Sodelavci Wikipedije sami skrbijo za objektivnost člankov, tako da so pogledi strokovnjakov ali citati iz literature povzeti, ne da bi želeli iz njih izluščiti "objektivno resnico". Zaradi svoje odprte narave je dovzetna za netočnosti in vandalizem.