Strokovnjak za politično komuniciranje Domen Kos je povzel letošnjo predsedniško kampanjo. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Strokovnjak za politično komuniciranje Domen Kos je povzel letošnjo predsedniško kampanjo. Foto: MMC/Televizija Slovenija

"Politične stranke so morale - čeprav je bil na drugi strani močan kandidat, Borut Pahor - najti kandidata, ki bi ga ogrozil ali se mu vsaj približal. Predvsem so morale ponuditi kandidata, ker si ne morejo privoščiti, da bi izpustile to medijsko pozornost," je za MMC pojasnil v nedeljo zvečer po objavi prvih volilnih napovedi.

Kakšen kandidat pa bi lahko premagal Pahorja? "Za to bi moral imeti kandidat zgrajen močan imidž. Moral bi imeti dobro prepoznavnost. Zdi se mi pomembna široka politična podpora v javnosti - da bi ga podprlo več političnih strank ali močnih političnih strank. Zdi pa se mi pomembno, da bi moral začeti kampanjo prej in zelo intenzivno. Toda tudi to ne predstavlja nobenega zagotovila," opozarja Kos, sicer direktor Inštituta za politični menedžment.

"Volilna kampanja je bila razgibana, ampak vseeno pričakovana," je dejal analitik, ki je dodal, da je bilo sicer veliko žensk protikandidatk, kar je značilnost te volilne kampanje. "K temu je vodilo verjetno razmišljanje strank, da če imajo močnega kandidata, lahko postavijo za njegovega nasprotnika žensko, kot je bil primer v tujini s Hillary Clinton," meni Kos, ki je sicer čez lužo osebno spremljal tudi ameriško predsedniško bitko.

Družbena omrežja za kampanje vedno pomembnejša
"Če bi vlekel vzporednice z Združenimi državami Amerike, bi lahko rekel, da je predsedniško volilno kampanjo močno zaznamoval trend personalizacije volitev, ki je globalen trend. To pomeni, da niso več v ospredju politične stranke in programi, ampak posamezni kandidat - njegova osebna stališča, čustvene reakcije, ki jih ob tem izražajo,"
je pojasnil.

"Ameriška volilna kampanja je bistveno bolj robustna. Bolj široka po samem obsegu. Uporabljenih je bistveno več virov: tako kadrovskih kot političnih in finančnih. Je močno profesionalizirana: kar pomeni, da je vpletenih ogromno dobro plačanih svetovalcev, novih orodij - ta se poskušajo ves čas dodajati, da se nagovorijo ciljne skupine in volilne baze," je dodal.

"Če Donald Trump uporablja Twitter, trenutni predsednik Borut Pahor uporablja Facebook in Instagram. Kar se tiče družbenih omrežij so zgolj eno izmed orodij v trendu profesionalizacije volilnih kampanj. Vsa ta orodja in omrežja dobivajo svoj pomen, ker predstavljajo skupnost. In so za volilne kampanje vedno pomembnejša - tam lahko kandidati izražajo svoja mnenja in stališča," je sklenil strokovnjak za politično komuniciranje.