Soočenje parlamentarnih strank

Na soočenju predstavnikov parlamentarnih strank so sodelovali Marko Balažic (Povežimo Slovenijo), Luka Mesec (Levica), Marko Pogačnik (SDS), Jernej Vrtovec (NSi), Milan M. Cvikl (SD) in Sanja Ajanović Hovnik (Gibanje Svoboda). Soočenje je vodil Marko Milenković.

Po visoki lanski gospodarski rasti se napovedi zanjo za leto 2022 znižujejo. Mednarodni denarni sklad je napovedal 3,8-odstotno gospodarsko rast, Urad za makroekonomske analize RS pa 3,7-odstotno. Zelo nizka je stopnja brezposelnosti, zelo visoka inflacija.

Pogačnik (SDS) je na vprašanje, ali vlada ni upoštevala Umarjeve napovedi, ker naj bi se v njej znašli podatki o visokem finančnem primanjkljaju, odgovoril, da to ne drži. Zatrdil je, da je Slovenija ena najuspešnejših držav na svetu glede na gospodarsko rast in nizko brezposelnost. Vseeno je vojna v Ukrajini posegla v ta pozitiven trend, a napoved mednarodnega denarnega sklada za Slovenijo je še vedno bistveno višja od povprečja EU-ja. Dodal je še, da so se zaradi epidemije morale zadolžiti vse evropske države.

Cvikl iz SD-ja je dejal, da je Slovenija leta 2019 ustvarila 48 milijard BDP-ja, leta 2021 se je dvignil nad 50 milijard. A leta 2019 je bilo 30 milijard javnega dolga, ki se je povečal za 10 milijard, medtem ko smo neto v BDP-ju prišli z 48 na 50 milijard. A težava je, da smo lani ob osemodstotni gospodarski rasti imeli tudi petodstotni primanjkljaj in da imamo najslabši strukturni primanjkljaj v EU-ju. Dodal je še, da če bo EU blokiral uvoz plina iz Rusije, bomo jeseni imeli visoke cene plina, visoko inflacijo in recesijo. Slovenija pa nima rezerv, ker je naš javni dolg tako visok, kar opozarjata tako fiskalni svet kot Umar.

Mesec iz Levice je dejal, da je težko vedeti, ali sta visoka gospodarska rast in nizka brezposelnost res rezultat Janševe vlade ali izposojenega denarja. Dodal je še, da je bilo leta 2019 48 milijard BDP-ja in v proračunu 250 milijonov presežka, medtem ko je letos 50 milijard BDP-ja in 2,5 milijarde proračunskega primanjkljaja, vse, kar je bilo ustvarjeno, je bilo ustvarjeno z izposojenim denarjem. Čakajo nas težki časi in vsaka vlada, ki bo dobila mandat, bo imela težko nalogo. Zavzel se je tudi odpravo obstoječega fiskalnega pravila, iz katerega bi po njegovem mnenju morali izvzeti investicije.

Vrtovec je dejal, da je vizija NSi-ja uspešno in močno gospodarstvo, ki omogoča blaginjo. Tudi sam je izpostavil 8,1-odstotno gospodarsko rast v letu 2021. Dejal je, da so v preteklih dveh letih zagnali pomembne infrastrukturne projekte, ki imajo multiplikativne učinke na daljše obdobje. Energetska draginja je težava EU-ja in sveta, zato je treba imeti močen gospodarski program in davčno razbremenitev.

Ajanović Hovnik (Gibanje Svoboda) je dejala, da kljub zelo visoki gospodarski rasti v 2021 in nizki brezposelnosti skrbita ena najvišjih stopenj inflacije EU-ja in ohlajanje gospodarstva. Obenem ne vemo, kaj nas čaka, saj razpoložljivi dohodek upada ne glede na višanje plač. Opozorila je, da je Slovenija zaradi epidemije iz programa ReactEU za blaženje posledic prejela 333 milijonov evrov, od katerih smo jih počrpali le 270 milijonov.

Balažic iz Povežimo Slovenijo je dejal, da smo iz izziva epidemije izšli razmeroma ugodno in da je prostora za zadolževanje še nekaj, saj je naša zadolženost za 20 odstotkov nižja od povprečja EU-ja. Dodal je, da smo pred tem, da določimo, v katero smer bomo nadaljevali. Ali bomo dodatno obremenili ljudi ali bomo šli po poti višje dodane vrednosti. Z optimizacijo bi nekaj javnih sredstev lahko tudi prihranili, debirokratizacija pa bi spodbudila gospodarstvo.

Mesec je opozoril, da je bilo na začetku epidemije zadolževanje ECB-ja zelo poceni, kar bi lahko izkoristili za izgradnjo stanovanj, posodobitev železnic, izgradnjo bolnišnic. Vrtovcu je zato očital, da so investicije na infrastrukturnem ministrstvu zagnali šele proti koncu mandata. Vrtovec je odvrnil, da se po 15 letih znova gradijo domovi za starejše. Pogačnik pa je spomnil, da je v letu 2019 v času konjunkture Šarčeva vlada zagnala manj investicij, obenem ni poskrbela za upokojence. Cvikl pa je dejal, da je temeljno vprašanje, ali je Slovenija sposobna financirati visok dolg. Banka Slovenije namreč opozarja, da plačujemo 600 milijonov obresti, ob triodstotnem dvigu obresti bo treba plačevati 2,5 milijarde, kar je zaradi visoke inflacije mogoč scenarij. Vrtovcu je ob tem očital, da vlada investira v 2000 betonskih projektov namesto v 200 razvojnih. Ajanović Hovnik je izpostavila, da je normalno, da se je država zaradi covida zadolžila. Težava je, kako se je denar porabljal. Od desetih milijard je šla milijarda za covidne dodatke v javnem sektorju, npr. tudi za uslužbence na posameznih ministrstvih.

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

V nadaljevanju so razpravljali o omejitvah zadolževanja, fiskalnem pravilu in gospodarskem zagonu skozi investicije

Mesec (Levica) je predlagal, naj se tekoča poraba financira sproti iz davkov in prispevkov, investicije pa naj bodo iz tega izvzete. Kot primer dobrega vodenja proračuna je izpostavil Nemčijo, ki v zadnjih 70 letih skoraj nikoli ni imela presežka. Pomembno je predvsem, da proračunski primanjkljaj na srednji rok ne presega gospodarske rasti.

Balažic (Povežimo Slovenijo) je pozval prisotne, naj raje razpravljajo, kako naprej. Trenutno nismo v tako slabem stanju, navsezadnje sta nam OECD in medij Economist dejala, da smo kot država med zmagovalci epidemije. V zadnjih dveh letih smo sicer porabili veliko denarja, a zdaj imamo zato temelj za napredek, je zatrdil. To je po njegovem mnenju v nasprotju z letoma 2008 in 2009, ko smo "metali denar skozi okno" in se zadolževali po visokih obrestih.

Cvikl (SD) je Balažičevo mnenje zavrnil. Nista problematični leti 2008 in 2009, temveč razpon med letoma 2004 in 2008, ko smo se zadolževali za tajkunizacijo. Zatečeno stanje so nato vlade med letoma 2008 in 2013 sanirale, potem pa mukoma do leta 2019 dolg zmanjševale s proračunskimi presežki, je zatrdil SD-jev politik. Je pa soglašal z Balažicem, da je treba razmišljati, kako naprej. Imamo na voljo osem evropskih milijard. Evropska komisija je države zaradi ukrajinske krize pozvala, naj načrte porabe tega denarja prilagodijo. Slovenija tega ne počne, je opozoril. Mi bi morali razmisliti, ali naj res milijarde trošimo za nadaljnje betoniranje Slovenije in kolesarske steze ali pa ga vložimo v prestrukturiranje gospodarstva, da se dvigne dodana vrednost.

Ajanović Hovnik (Gibanje Svoboda) meni, da vlada ni vsega naredila slabo, recimo ohranila je zaposlenost, kar je "ključna naloga". Je pa veliko denarja potrošila neciljno, gospodarstvu se ni dvignila dodana vrednost. Pri načrtu za okrevanje in odpornost (zgoraj omenjene evropske milijarde) je slabo upoštevala prav področji digitalizacije in zelenega preboja, kar bo za našo prihodnost zelo pomembno, je opozorila. Torej, lepo, da je država ohranila delovna mesta in podjetja, a vprašati se moramo, koliko časa bodo ta še živa, če ne bodo konkurenčna.

Vrtovec (NSi) je v dozdajšnji razpravi zaznal "konceptualno razliko" med programom njegove stranke in preostalimi. NSi je za odprto gospodarstvo z nizkimi davki, zlasti na plače, močne investicije, "tudi v beton", v infrastrukturo, je odvrnil Cviklu. Tako bodo gospodarstvu dvignili produktivnost. Opozoril je še, da je vlada v tem mandatu sprejela marsikatero strukturno reformo, potrebno za program za okrevanje in odpornost, in zagnala enega največjih investicijskih ciklov. Tako bo država poleg krepitve gospodarske rasti dobila nove bolnišnice, domove za ostarele in krepila regionalni razvoj.

Pogačnik (SDS) je zavrnil Cviklove navedbe, da se denar zadnji dve leti ne vlaga v višanje dodane vrednosti, namreč glavnina denarja PKP-jev je šla prav v gospodarstvo, v ohranitev delovnih mest, je navedel. In prav je, da se je veliko vložilo tudi "v beton", saj je Slovenija neenakomerno regionalno razvita. Navsezadnje je vlada v ta namen dvignila povprečnine (prihodek občin iz proračuna), je spomnil. Dodal je še opazko, da bi iz krize izšli močnejši, če bi bila opozicija bolj konstruktivna in kdaj kaj podprla.

Cvikl (SD) je ob Vrtovčevem hvaljenju o številnih projektih regionalnega razvoja navedel, da je to pač odraz evropskega kohezivnega obdobja, ki se bo končalo leta 2023 in zato se projekti končujejo prav zdaj.

Mesec (Levica) se je obregnil ob Pogačnikove navedbe, da opozicija ni bila konstruktivna. Opozicija je bila potrebna, da vlado vrne v realni svet, je navedel. Kot primer je podal slovenski načrt za okrevanje in odpornost. Evropska komisija ga je najprej zavrnila kot neustreznega in mu nato dala precej nizke ocene, medtem pa Pogačnik hvali, da je med najboljšimi v Evropi.

Balažic (Povežimo Slovenijo) je izpostavil, da je bila lani Slovenija na četrtem mestu v Evropski uniji po črpanju evropskih sredstev.

Predstavniki strank so se opredelili glede zaprtja premogovnika Velenje

Cvikl, sicer Velenjčan, je dejal, da je ključno, da se zaprtje premogovnika dogovori v soglasju z lokalnim prebivalstvom. Čas zapiranja pa bo odvisen tudi od energetske krize, ki je pred nami. Kot je dodal, verjame, da bo Slovenija še kar nekaj časa uporabljala vse vire, ki jih ima.

Vrtovec je dejal, da je vlada za zaprtje premogovnika Velenje in Teša določila letnico 2033. Ob tem pa bo treba pripraviti še zakon o prestrukturiranju regije in zakon o zapiranju rudnika, ki je že v pripravi. Dodal je še, da smo med zadnjimi članicami EU-ja, ki smo sprejeli strategijo za zaprtje.

Pogačnik je dejal, da SDS podpira gradnjo drugega bloka NEK-a, ki bi lahko predstavljal del rešitve. Šaleško regijo je medtem treba primerno prestrukturirati.

Ajanović Hovnik je opozorila, da je ljudi v Velenju strah zapiranja premogovnika, ker se bojijo, da novih služb v regiji ne bo. Zato je po njenem mnenju ključna komunikacija z lokalnim prebivalstvom. Država lahko postavi zakonodajni okvir, ne more pa si domišljati, da najbolje ve, kaj je najboljše za dotično regijo. Dodala je, da si Gibanje Svoboda sicer prizadeva za zaprtje premogovnika do leta 2030.

Tudi Mesec je dejal, da je cilj zaprtja Teša letnica 2030, v prihodnjih osmih letih pa je treba z lokalno skupnostjo in na državni ravni najti rešitev za Šaleško dolino. Dodal je, da Velenje ne sme postati Trbovlje, ki so postale slovenska Grčija za rudarje. Pri nadomeščanju izpada energije iz Teša bi morali staviti predvsem na sončno energijo, in ne na NEK 2.

Balažic se je strinjal, da se je treba držati zastavljenih ciljev. A hkrati bomo morali zagotoviti slabo tretjino proizvodnje elektrike, ki se bo z zaprtjem Teša ustavila, zato tudi Balažic meni, da bodo zaprtje Teša narekovale prihodnje razmere na svetovnih energetskih trgih. Obenem je dodal, da si Šaleška dolina zasluži pogoje za razvoj podjetništva, prezaposlitve se morajo začeti že pred rokom zaprtja.

V razpravi o zaprtju Teša in premogovnika je Balažic spomnil, da smo si pred desetimi leti v Šoštanju ustvarili nasedlo naložbo Teša 6, za katero naj bi bil najbolj odgovoren SD. Cvikl je odvrnil, da so pri gradnji sodelovali tudi člani nekdanjega SLS-a in SDS-a. Dodal je še, da če ne bi imeli šestega bloka Teša, bi imeli v letih 2013 in 2014 že dva električna mrka. Vrtovec pa je opozoril, da Teš ustvarja izgubo zaradi visokih cen emisijskih kuponov, ki se bodo v prihodnje še višale, zato je vprašljiva tudi sama rentabilnost termoelektrarne. Hkrati je vprašanje, kašne so bilančne količine izkopa lignita. Lignita je po Vrtovčevih besedah sicer dovolj, a se nahaja pod Topolšico in drugimi kraji, tako grobih posegov v prostor pa si verjetno ne želimo.

Pogačnik je še izpostavil, da Slovenija odvisnosti od ruskega plina sama ne more rešiti, ampak le skupaj z Evropo. Vrtovec je poudaril, da kupovanje ruskega plina posredno financira rusko agresijo na Ukrajino. Balažic pa je dejal, da mora Slovenija iskati tudi druge vire energije, predlagal je uvedbo mikrohidroelektrarn in uporabo biomase, odvisnost od Rusije pri zemeljskem plinu in nafti pa je treba zmanjšati. Tudi Mesec se je strinjal, da je začasno treba diverzificirati dobavo plina, a obenem opozoril, da plin ni zelena energija. Cvikl pa je dejal, da če blokiramo uvoz ruskega plina, preidemo v recesijo.

V okviru volitev 2022 se na TV Slovenija na 1. programu skupno predvaja 15 volilnih oddaj, od tega 10 soočenj parlamentarnih strank, štiri soočenja zunajparlamentarnih strank ter oddaja na volilno nedeljo. Parlamentarne stranke so razdeljene v dve skupini, kombinacija strank je vsak teden drugačna, kar pomeni, da se v soočenjih srečajo vsi predstavniki strank.