Gostje soočenja so bili Boštjan Tavčar (Piratska stranka), Bernard Brščič (DOM), Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije), Zoran Stevanović (Resni.ca), Urška Zgojznik (Vesna), Gregor Kos (nestrankarska lista gibanja Zdrava družba) in Ivan Gale (Naša prihodnost in Dobra država). Soočenje je vodil novinar Adrian Bakič..

Soočenje zunajparlamentarnih strank se je začelo s temo vojne v Ukrajini, ki je sprožila politične, energetske in prehranske pretrese.

Vojna v Ukrajini in izpostavljenost Slovenije

Boštjan Tavčar (Piratska stranka) je na vprašanje, ali se strinja z izgonom ruskih diplomatov iz Slovenije, odgovoril, da je določene ukrepe treba sprejeti. Kot primer je navedel Avstrijo, ki je izgnala tri diplomate in enega konzularnega predstavnika, medtem ko je Slovenija izgnala 33 diplomatov, kar bi lahko omejilo delovanje ruskega veleposlaništva. Hkrati je poudaril, da ni nikakrših opravičil za zločine, ki se dogajajo v Ukrajini. "Ena od žrtev vojne je tudi dostop do informacij," je dejal.

Bernard Brščič iz Domovinske lige je dejal, da odziv EU-ja s petimi svežnji sankcij proti Rusiji ni zadosten. Če se Rusijo želi odvrniti od agresije, gospodarske sankcije po Brščičevem mnenju niso zadostne. "Vse te sankcije bodo dvorezne in bodo udarile tudi nas, Evropejce." Brščič je še pripomnil, da ZDA pri sankcijah do Rusije niso tako striktne, temveč naj bi celo povečale dobavo nafte iz Rusije.

Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije) je dejala, da je izpostavljenost Slovenije zaradi ukrajinske vojne prevelika. "Dve leti se ljudi posiljuje z maskami in cepljenjem, vi pa me sprašujete o vojni v Ukrajini," je dejala in dodala, da je sicer vsaka vojna nedopustna.

Zoran Stevanovič (Resni.ca) je dejal, da je Slovenija največkrat sama sebi največji sovražnik v mednarodnih odnosih. "Mi smo premajhni in nimamo nekega vpliva, in ko se eksaktno postavimo na eno stran, ničesar ne prispevamo, niti nimamo sami od tega koristi, lahko pa dobimo ogromnega sovražnika. Tukaj počnemo isto." Slediti bi morali drži neopredeljenosti, je dejal Stevanovič.

Urška Zgojznik (Vesna) je dejala, da je vsaka vojna tragedija, a da gotovo ni zadnja, saj lahko valove beguncev zaradi podnebnih sprememb pričakujemo tudi v prihodnje. Glede posebnega odposlanika, ki ga je Slovenija poslala v Ukrajino, pa je Zgojznik dejala, da gre za nepotrebno izpostavljanje Slovenije. Dodala je, da so se tudi v Vesni spraševali o udeležbi na soočenju.

Gregor Kos, Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba, je dejal, da je prav neodločnost EU-ja privedla do konflikta v Ukrajini. EU bi moral spoštovati pogodbe Minsk I in Minsk II in ne bi smel podpirati vstop Ukrajine v Nato. "Ker je EU tu zgrešil, je prišlo do konflikta." Ko nimamo dovolj informacij, se po Kosovem mnenju ne moremo postavljati na določeno stran, take stvari bi morale biti vsaj z dvotretjinsko večino v DZ-ju.

Ivan Gale, Naša prihodnost in Dobra država, je dejal, da "v vojni ni nihče varen". Dobra vojna in slab mir ne obstajata, krize pa se rešuje po diplomatskih poteh. Morali bi proaktivno pristopati za pogajalsko mizo, Slovenija pa bi morala biti iskalka miru, in ne generatorka novih konfliktov. Napotitev diplomatskega odposlanika pa je izkoriščanje ukrajinske krize za politične namene, zato vlada Slovenijo po nepotrebnem vključuje v konflikt.

Ali lahko premagamo energetsko odvisnost?

Boštjan Tavčar (Piratska stranka) je glede energetske odvisnosti od Rusije dejal, da so ukrepi zoper Rusijo smiselni, če ustavijo vojno, če pa škodijo vsem državam, pa nimajo smisla. "Plin ni edina stvar, na kateri bi morali graditi." Kot je dodal, potrebujemo OVE in stabilne vire elektrike, ki bi jo morala zagotoviti jedrska energija.

Bernard Brščič iz Domovinske lige meni, da je energetska varnost na prvem mestu, a v OVE-ju ne vidi rešitve, saj po njegovih besedah sonce in veter nista zanesljiva. DOM zato zagovarja jedrsko energijo in izgradnjo Neka 2 (vendar ne v solastništvu s Hrvaško), o čemer pa bi morali državljani odločati na referendumu. DOM zagovarja tudi podaljšanje delovanja Teša do leta 2043 in gradnjo HE-ja na Muri.

Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije) je na vprašanje, ali podpira uvoz utekočinjenega plina prek terminala na otoku Krk, odgovorila, da je ljudstvo Slovenije ustanovilo državo, kar pomeni, da lahko le ljudstvo postavlja pravila. Leta 1991 je bila po njenih besedah Slovenija kot država ugrabljena, ugrabljen je tudi RTV, ki po njenem mnenju na soočenjih diskriminira zunajparlamentarne stranke, ki bi morale imeti enake možnosti kot parlamentarne.

Zoran Stevanovič (Resni.ca) je dejal, da bi se podražitev energentov lotil s preoblikovanjem cen, torej z ukinjanjem trošarin in drugih davščin ter obresti. Dodal je, da je pomembna tudi samooskrba z energijo, a nasprotujejo pridobivanju jederske energije iz urana, saj je Krško na potresnem območju in je tveganje za izgradnjo Neka 2 preveliko. Spodbujali bi raziskave za pridobivanje jedrske energije iz kemijskega elementa torij, ki je lažje dobavljiv in ni povezan z izdelavo jedrskega orožja.

Urška Zgojznik (Vesna) je poudarila, da varnost vsake države temelji na hrani, vodi in energiji. Kot je dejala, so obnovljivi viri energije popolnoma neizkoriščen potencial v Sloveniji, in sicer zato, ker je njihovo lastništvo razpršeno. "Sonce je zastonj." V Sloveniji imamo odlično razmerje med osončenjem in strehami, sončne elektrarne bi tako lahko začeli graditi nemudoma, če bi za to obstajal interes. Samooskrbnost pa bi morala v prakso vstopiti nemudoma. Razpravo sogovornikov je označila za "nakladanje", saj smo v Sloveniji pri komaj dveodstotnem deležu OVE. Dodala je, da bo Nek deloval še 20 let in da je projekt drugi blok izjemno drag projekt, medtem pa nismo izkoristili nobenih drugih možnosti.

Gregor Kos, Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba, je dejal, da smo zaradi razmer stisnjeni v kot, jedrska energija pa se posledično zdi neizogibna. Poudaril je, da trenutna situacija ne sme privesti do tega, da bi nas jedrski lobi prepričeval o določenih rešitvah. "Kar v Sloveniji manjka, je neodvisna energetska analiza, da ugotovimo, kje imamo primanjkljaje, kdo so največji porabniki in ali nista odklop in prestrukturiranje največjih porabnikov na dolgi rok cenejša, varnejša in ugodnejša kot gradnja novih kompleksov, ki jih ponujajo jedrski lobiji."

Ivan Gale je dodal, da v stranki Naša prihodnost in Dobra država menijo, da na kratek rok OVE niso rešitev. Podpirajo nadgradnjo jedrskih kapacitet z novejšo tehnologijo modularne jedrske elektrarne. Vzporedno pa mora potekati "aktivna in agresivna" usmeritev v zelene, obnovljive vire energije na dolgi rok. Srednjeročno bi morala biti energetska samooskrba okoli 90-odstotna in prehranska 80-odstotna.

Varnost in obrambna politika – članstvo v Natu

V soočenju so gostje govorili tudi o varnostni in obrambni politiki. Bernard Brščič (DOM) je dejal, da je Slovenska vojska katastrofalno podhranjena in že 20 let propada, njena obrambna sposobnost pa je na ničli. "Mi niti do leta 2030 ne bomo sposobni zagotoviti ene same srednje bataljonske skupine," je opozoril. Naslednja vlada mora nemudoma dvigniti vlaganja v vojsko s ciljem dveh odstotkov BDP-ja, je prepričan. Pri tem pa se je treba izogibati "razmetavanju denarja" za zgrešene nakupe, kakršnim smo bili po mnenju Brščiča v preteklosti priča.

Boštjan Tavčar (Piratska stranka) je opozoril, da moramo najprej poskrbeti zase in za svojo varnost. Ta trenutek vojna poteka tudi v kibernetskem prostoru, vsak dan imamo napade in poskuse vdorov v informacijske sisteme. Imamo zaveze do zveze Nato, potrjene na referendumu, in izpolnimo jih lahko tudi tako, da okrepimo sposobnosti Slovenske vojske v kiberprostoru, tu lahko izstopamo, je poudaril. Obenem ne smemo pozabiti na celoten sistem nacionalne varnosti, ki vključuje tudi zaščito in reševanje.

Gregor Kos (Zdrava družba) je opozoril, da se je Evropa že odločila za skupno obrambo, saj ima skupno zunanjo in varnostno politiko. Le izvaja je ne. Treba jo je začeti uporabljati, je navedel.

Zoran Stevanović (Resni.ca) je napovedal, da bodo po volitvah takoj pripravili referendum o članstvu v Evropski uniji in zvezi Nato. Sam se zavzema za načelo, da lahko zaupamo le sami sebi. Prepričan je, da nas Nato ob morebitnem napadu neke vojaške sile ne bi obranil. Stranka Resni.ca se sicer zavzema kombinacijo poklicne vojske s podrejeno ljudsko obrambo.

Urša Zgojznik (Vesna) je poudarila, da smo članstvo v zvezi Nato sami izbrali in moramo obveze izpolniti. Lahko pa izberemo, kako. Po njenem mnenju bi morali razvijati miroljubni, obrambni del. Vojaške postelje, medicinsko opremo, humanitarni del. Dejala je tudi, da je obstoječi del zaščite in reševanja podhranjen, potrebovali bi helikopterje.

Ivan Gale (Dobra država in Naša prihodnost) tudi meni, da se je treba držati zavez, ki jih imamo do zveze Nato. Imamo zatečeno stanje (premajhnih vlaganj v vojsko), ki ga je treba rešiti. Se pa stranki, ki ju predstavlja, zavzemata predvsem za krepitev zaščite in reševanja ter digitalne varnosti.

Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije) pa je za takojšen izstop iz Nata, ker "ne spoštuje človekovih pravic".

Slovenska zunanja politika

Boštjan Tavčar (Piratska stranka) je glede usmeritev slovenske zunanje politike najprej izpostavil, da upa da bo Sloveniji kljub napetostim na Balkanu na tem področju uspelo ohraniti mir, saj je to v nasprotju z Ukrajino vplivno področje Slovenije. Poudaril je še, da vlada pozablja, da zunanjo politiko oblikuje parlament, vlada jo le izvaja. Nesprejemljivo pa je, da premier vodi svojo zunanjo politiko, ki ni usklajena z usmeritvami, ki so bile sprejete v DZ-ju. Zunanja politika mora biti uravnotežena in demokratična.

Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije) meni, da bi Slovenija morala poskušati biti prijateljska z vsemi državami in se nikomur ne zameriti, "tako kot se je Janša Rusom". Ker smo majhna država, moramo paziti, kako nastopamo v odnosu z drugimi državami. Osredotočiti se moramo na gospodarsko sodelovanje in to, da ne povzročamo vojn po svetu. Izpostavila je, da so se stranke doslej medsebojno le dogovarjale, katerim mednarodnim korporacijam bodo ustregle, medtem pa so pozabile na ljudstvo, ki bo moralo dobiti nazaj moč odločanja.

Zoran Stevanovič (Resni.ca) prav tako meni, da bi zaveznike morali iskati povsod, po vsem svetu. Tudi Stevanović zagovarja suverenost Slovenije znotraj EU-ja, kar pa pomeni, da ne sme več imeti zunanjega dolga.

Ivan Gale (Naša prihodnost in Dobra država) podpira ukrep EU-ja proti Madžarski, v katerem EU sprožitev mehanizma za izplačevanje sredstev pogojuje s spoštovanjem vladavine prava. Dodal je, da je po svetu cel kup "malih diktatorčkov", ki preko zasebnih interesov in omrežij skušajo pripeljati ljudi v konflikte. Takim državam se ne bi smeli približevati. Tudi grozljive izjave, kot je ta, da "muslimani ne sodijo v EU" so po besedah Galeta zastrašujoče in povzročajo konflikte, ki jih spremljamo vsepovsod po svetu.

Urša Zgojznik (Vesna) zunanje politično usmeritev vidi v srednji Evropi. Usmeritev proti "avtokratskim režimom" vzhodne Evrope za Vesno ni sprejemljiva. Madžarka bo od EU-ja kmalu deležna tudi sankcij, zato ta smer ni prava. Težiti bi morali k miroljubnemu in močnejšemu EU-ju, ki bo moral biti pripravljena predvsem na podnebno krizo, ki prihaja. Dodala je še, da se priložnost skriva tudi v sodelovanju z Nemčijo in Avstrijo, s katerima imamo največjo blagovno menjavo, hkrati pa sta državi naklonjeni zelenemu prehodu.

Tudi Bernard Brščič iz Domovinske lige Slovenijo umešča v srednjo Evropo in zagovarja pristop Slovenije v Višegrajsko skupino. Ena večjih napak po mnenju Brščiča je, da se Višegradu nismo pridružili že v 90. letih. Sankcije proti Poljski in Madžarski pa po njegovem mnenju niso upravičene. Razlog zanje je v suverenističnem principu teh držav, ki se zavzemajo za decentralizacijo moči v EU-ju. DOM bo naredil vse, da se EU ne bo spremenil v "Eurabijo ali Eurafriko", do česar bi privedla federalizacija EU-ja. DOM se zavzema za zunanjo politiko, ki jo poleg nacionalnega determinira ekonomski interes.

Gregor Kos, Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba, je dejal, da je Slovenija srce Evrope. Po 20 letih pa je Slovenija znova v družbi Bolgarije in Romunije na področju demokratizacije medijev in družbe. Podaril je še, da se bo Slovenija morala ukvarjati s preprečevanjem globalističnih teženj nadnacionalnih institucij, ki bi želele preprečevati nacionalno suverenost in ustavo.

Prva poteza po volitvah?

Zadnja tema je bilo vprašanje, kaj bo prva zunanjepolitična poteza stranke, če prevzame oblast. Bidar (Za ljudstvo Slovenije) na vprašanje ni odgovorila. Zgojznik (Vesna) se bo zavzemala za demokracijo, socialno pravičnost in okolje. "Smo zadnja generacija, ki lahko na področju okolja še kaj spremeni, vse drugo je v primerjavi s tem brez smisla," je zatrdila. Gale (Dobra država in Naša prihodnost) se bo lotil mirovne diplomacije. Je pa treba tudi "obračunati" s tujimi lobiji, je dodal. Brščič (DOM) se bo lotil suverenizma in antiglobalizma. Nesprejemljivo mu je, da lahko mednarodne organizacije suspendirajo naš ustavni red in nam nekaj vsiljujejo. Stevanović (Resni.ca) se tudi zavzema za suverenistično demokracijo. Kos (Zdrava družba) bo poskusil preprečiti sklenitev sporazuma med Svetovno zdravstveno organizacijo in Evropsko unijo, da bi nam potem organizaciji kaj nalagali mimo naše suverenosti. Tavčar (Piratska stranka) se bo nemudoma lotil stabilizacije slovenske politike naprej v Bruslju, nato pa z vsemi sosedami.