Kar se je pred 30 leti začelo kot kolesarski projekt ob rojstvu nove države, je zdaj postalo eden izmed največjih športnih praznikov v državi. Kolesarstvo je z uspehi v zadnjih petih letih postalo kar nacionalni šport, slovenska pentlja pa ob ceste privablja ogromno ljudi.

Vse več gledalcev ob sami trasi, zlasti klancih

Ob odsotnosti prvega kolesarja Tadeja Pogačarja je bilo mogoče zaznati, da je bilo manj navijačev zlasti v nekaterih startnih mestih (Celje, Ljubljana), pa tudi manj gneče na cilju etap, a po drugi strani je bilo še več ljudi v krajih, skozi katere je šla dirka še pred začetkom TV-prenosa, še bolj opazen kolesarski napredek pa je navijaška zasedba številnih špičk in nekategoriziranih vzponov. Ne nazadnje, kjer je najbolj strmo tudi najdlje in najbolj pristno kot gledalec doživiš napore kolesarstva.

Napeto vse do zadnjih metrov

Po epski četrti etapi Ljubljana–Kobarid je veliki finale v Novem mestu postregel z dramo skorajda do zadnjih metrov. Skorajda sanjski scenarij, etapna zmaga Mateja Mohoriča, ki je tudi stopil na zmagovalne stopničke, a na koncu je izjemno delo avstralske ekipe Jayco AlUla s skupno zmago kronal italijanski prvak Filippo Zana. "Zasluženo. Bil je nagrajen, ker je bil najmočnejši na vseh vzponih. Da je italijanski prvak osvojil našo dirko, tudi nekaj pove, tako o nas kot njem," je tekmovalni razplet komentiral organizacijski direktor Dirke po Sloveniji.

Bogdan Fink se je po koncu vseh podelitev tradicionalno razgovoril na Glavnem trgu v Novem mestu o pravkar zaključenem slovenskem Touru.

Prva ocena ravnokar zaključene Dirke po Sloveniji ob njeni 30-letnici?
29. dirka je za nami. Izredno lepih pet dni z ogromno gledalci ob trasi, dirka zanimiva, napeta vse do zadnjega dneva. Smo lahko izredno zadovoljni in zahvala vsem, ki so omogočili dirko: vsem prirediteljem, mestom, donatorjem in pa seveda vsem prostovoljcem, ki jih je več kot dva tisoč po vsej Sloveniji, ki so nam pomagali, da smo teh 833 km prepeljali brez resnejših težav.

Odločal je prav zadnji dan, ki se je končal z etapno zmago Slovenca, sanjski razplet za prireditelje?
Zadnji dan, vzpon na Trško goro je bil res slikovit, lahko bi se obrnilo tudi drugače. Matej Mohorič je poskušal dirko rešiti tudi v svoj prid. A je bil Filippo Zana kljub sobotnemu padcu močan. Zelo dobra etapa.

Kot ste napovedovali, je bil razplet negotov tako rekoč do zadnjih metrov.
Pred dirko so se vsi spraševali, ali pride Tadej Pogačar ali ne. Če bi prišel, bi bila dirka odločena že vnaprej, saj je zmagal skoraj vse dirke, ki jih je startal. Zdaj je bila dirka res odprta in napeta vse do konca.

Vseeno je bilo nekaj težav, nekateri omenjajo ti dve, ki sta bila v Postojni, ko so šli v napačno smer. Kakšna je vaša ugotovitev, ker ste že najverjetneje malo analizirali, se pogovorili?
Gledamo eno krožišče, kjer so bile table postavljene prav in po pravilih. Ni mi jasno, da so tekmovalci šli na napačno stran, ker so bile table in semafor obrnjeni v drugo stran. Lahko gledamo tako, zato so se tudi sodniki odločili za izničenje zaostankov. Mi kot organizatorji nismo prejeli nobene kazni oziroma sankcije in je tudi ne bomo dobili. To je bil edini tak pripetljaj, seveda šola za naprej.

Kaj pa ti padci, ki so bili na istem mestu na ovinku iz Livških Raven, ki se je izkazal, da je bil nevaren?
Seveda je bil nevaren, vsi spusti so nevarni, kolesarstvo je nevaren šport, fantje tvegajo, včasih se peljejo nad sposobnostmi. Vesel sem, da sta se oba padca končala brez hujših posledic. A kakšen hud padec bi se lahko zgodil tudi na nekem nepomembnem zavoju ali pa na ravnini. To je kolesarstvo, nevaren šport in ne moremo temu ubeža.

Še kakšna beseda o nočnem dogodku, ko so Baskom ukradli kolesa?
To je zdaj stvar policije. V tem hotelu je prespalo še pet drugih ekip. Vsi so imeli svoje tovornjake, kombije, avtodome tam, žal so Euskatel Euskadiju ukradli kombi s kolesi. Mislim, da gre za dobro organiziran kriminal. Zdaj je to policijska zadeva. Sami nismo del preiskave, niti nismo odgovorni, ker potem bi šlo to lahko v nedogled in take stvari se žal dogajajo tudi po svetu

Kdaj se je kaj podobnega zgodilo na Dirki po Sloveniji?
Ne, na Dirki po Sloveniji se še ni zgodila kraja. Bil pa je poskus, ki so ga potem varnostniki v hotelu preprečili, to je bilo leta 2013, drugega se trenutno ne spomnim. Seveda kot organizator pomagamo in tudi smo, a kot rečeno, gre za dobro organizirane stvari. Ekipe to dobro razumejo, v takšnih pogojih (pod grožnjo kraje) tekmujejo celo leto

Kako z Dirko v prihodnje? Sami ste omenjali razmišljanje o morebitni spremembi datuma. Na junijski termin takoj za Dofinejo in v času Švice so za vami prišle zdaj še druge dirke (Belgija, Okcitanija, teden dni prej ZLM Tour), težko je privabiti več kot štiri ekipe svetovne serije, medtem ko je na preostalih dirkah več elitnih ekip.
Logično, to je izziv. Na eni strani imamo športni izziv, na drugi strani imamo pa ta izziv, ki ste ga omenili, se pravi promocija, turizem, kar delamo z dirko po Sloveniji. Z vsemi deležniki, glavnimi partnerji bomo to predebatirali in videli, kako naprej. Do jeseni je čas tudi za menjavo termina za naslednje leto. Mi smo v ProSeries, imamo še za dve sezoni tovrstni status, vse v sodelovanju z Mednarodno kolesarsko zvezo. Za zdaj je še prezgodaj za kar koli, jeseni bo čas za to.

Komentar slovenskih celinskih ekip je bil, da kljub manj elitnim ekipam pridejo vse mogoče ekipe ProToura (drugega razreda), ki nimajo povabil za Belgijo ali Švico. Tokrat je bilo deset ekip iz drugega kolesarskega razreda.
Vedno pridejo močne ekipe. V svetovni seriji ni slabih ekip, niti pri Pro ekipah. Videli ste v soboto, da je bil po prvem vzponu na Kolovrat zraven zgolj en fant iz celinskih ekip. To je bil naš Jaka Primožič. To je realnost tega trenutka. Saj slovenski fantje bodo prišli zraven.

Kakšni so zdaj finančni okvirji dirke?
V letošnjem letu je bil proračun dirke milijon evrov in pol. Zdaj je treba analizirati, narediti poročila in videti, kako naprej. Ne, tukaj ni vključen delež STO-ja, a je vključen delež v višini do 400 tisoč evrov, ki ga je naš partner, ministrstvo za šport, odobril za stroške televizijskega prenosa. Letos smo imeli boljši televizijski prenos. Imeli smo dva helikopterja, videli ste tudi Davida Črmelja na motorju in še nekaj izboljšav grafike. Televizijski prenos je bil na ravni največjih dirk, vključno z grafiko, kar so fantje z RTV-ja in NEP-a pokazali.

Kako ste zadovoljni z izdelkom, ki gre prek TV-prenosov v svet?
Izredno, vsak dan imamo najmanj dve uri prenosa, če ne celo več. Kar pomeni, da ko gledate kolesarsko dirko, ne vidite samo tekmovalcev in kolesa, ampak tudi državo. Neposredni prenos je šel v 130 različnih držav, ki jih pokriva Eurosport.

Zadnji dan ste gostili tudi Primoža Rogliča. Kako pomembno je za organizatorja, da se pojavi na dirki in ali ste mu mogoče prišepnili, ali bi se naslednje leto udeležil?
S Primožem se že dlje pogovarjamo tudi o tem, Primož je bil član, kolesarsko pot je začel v novomeškem klubu, na kar smo ponosni. Izkoristil je svoj čas, ko je ravno doma, ob tem smo videli tudi, da gre naša predsednica Mojca Novak v tretje obdobje (upokojitev) in se ji je prišel na svoj način zahvalit.

Ali je bilo v sami organizaciji kaj drugače, manj pritiska, ker ni bilo številke ena na svetu na startu dirke?
Za nas je vse enako. Mi moramo narediti dobro in varno tekmo, ne glede na to, ali pride številka ena ali pa številka 312. Za nas, ker ni bilo Pogačarja, smo vedeli, da je dirka odprta in je bila res napeta. Pred zadnjim dnevom je bila na vrhu razlika le ena sekunda. Padel je Zana, padel je Pena, pokvaril se mu je menjalnik, tako da zanimivo. Tudi zdaj v Novem mestu bi se lahko vse obrnilo na glavo in bi Mohorič prišel sam v cilj.

Če bi morali številčno oceniti izvedbo od ena do 10?
Desetke ne bom dal, ker potem je to konec, tako da med osem in devet.

Ali so že kakšni načrti za traso prihodnje, vnovič jubilejne, 30. izvedbe?
Za zdaj še ne, najprej je treba zapreti letošnjo izvedbo. Komaj smo končali podelitev, veliko stvari je treba še dokončati, zapreti, potem pa naprej.

Beseda še o vašem klubu Adrii mobil in kako jim je šlo na dirki?
Fantje so poskušali biti vsak dan v begu. Vse slovenske celinske ekipe so imele isto taktiko. Ko pohodijo plin ekipe svetovne serije, je težko slediti temu ritmu. Fantje so še mladi, se učijo in čez čas mislim, da bodo držali stik.

Klasično vprašanje za konec: kdaj se bo lahko dirka vrnila na Vršič, Krvavec ... Zasavsko Sveto goro, najljubši klanec Primoža Rogliča ...
Kam še?

V odpovedani koronski izvedbi smo slišali, da je bil načrtovan ciljni vzpon na Lisco.
Saj smo šli po koroni delno čez Lisco, smo odpeljali en del. Ni rečeno, da ga naslednje leto ne bomo. Ampak za nas so tako res vse etape kraljevske, ker to je Slovenija. Bo, bo, tudi hribi. Vi bi hoteli, da se dirka samo v klanec, a videli ste, da je dirka tako bolj odprta.

Ali Trška gora ostaja?
Trška gora ostaja, letos je bilo še več ljudi kot lani. Mogoče skoraj že kot v mestu. Včasih ste nam očitali, da je zadnja etapa sprehod, zdaj pa je zanimivo. Kot je lani rekel Pogačar, vedno je hotel šprintati na teh kockah, pa nikoli ni mogel. Zdaj je pa zmagal etapo, a tukaj je začel kariero z dirko Zagreb–Novo mesto leta 2016.