Začasno narodno predstavništvo v Beogradu je 16. julija 1919 sprejelo zakon o Univerzi v Ljubljani, v katero so bile vključene popolne pravna, filozofska, tehniška in teološka ter nepopolna (dvoletna) medicinska fakulteta. 31. avgusta je bilo imenovanih prvih 18 profesorjev, 12. novembra so izvolili rektorja in dekane, 3. decembra istega leta pa je, kot omenjeno, potekalo prvo predavanje. Foto: MMC RTV SLO
"Habsburška monarhija je bila inkubator, ne pa ječa narodov"

"Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več." "Naš glavni predmet bo historična gramatika slovenskega jezika. Obširno je to polje in ni še obdelano!" je v prvem predavanju slovenske univerze, ki je potekalo v zbornici Deželnega dvorca 3. decembra 1919 od 9. do 10. ure (današnji Zbornični dvorani na rektoratu Univerze), dejal Fran Ramovš, ki je bil takrat star devetindvajset let.

V časniku Slovenski narod je v prispevku Prvi dih slovenske univerze Ivan Kolar vzneseno opisal Ramovšev lik in nastop na "zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo": "Z obrazov nam je sijala svečanost, ko smo drhtajočim srcem pričakovali prve besede svojega predavatelja na svoji univerzi. Tišina je vladala v dvorani, oznanjujoč veliki praznik, ko je vstopil vseuč. prof. dr. Fr. Ramovš. Prijazen mladeniški obraz, živih oči, v katerega so včrtale izrazite poteze pravo podobo učenjaka-slavista Slovenca, nam je zasijal nasproti."

Čeprav so si Slovenci za svojo univerzo prizadevali dolgo časa, so se ključni koraki odvili rekordno hitro, v le nekaj mesecih po prvi svetovni vojni. V prvem letu se je na Univerzo v Ljubljani vpisalo skoraj 950 študentov, od tega 28 žensk, po obratu v 60. letih je postal študij pri nas bolj množičen. Danes tako našo osrednjo ustanovo obiskuje skoraj 38.000 študentov, delež študentk pa se je povzpel na 60 odstotkov.

Ob 100-letnici ljubljanske univerze so na Pošti Slovenije izdali tudi priložnostno znamko. Foto: BoBo

Jubilej kot priložnost za razmislek

Univerza je v vsem tem času veljala za vir slovenskih izobražencev, branik kulture, znanilko napredka, po drugi strani pa ji očitajo, da se je iz prvotne liberalne zavila v kokon konservativnosti. Urednik univerzitetne redakcije na Radiu Študent Amadej Kraljevič opozarja: "Univerza je še neki ostanek fevdalne institucije – to pomeni, da so nekateri profesorji habilitirani tudi dosmrtno."

Ob tem je pod plazom kritik, da izgublja svojo avtonomijo, zlasti zaradi vidikov prilagajanja na tržne interese. Blaž Stres, zaposlen na dveh njenih institucijah, za to krivi tisti del zaposlenih med množico raziskovalcev na eni in usmeritvijo krovne univerze na drugi strani. "Ne samo, da ugrabijo vse skupaj za svojo lastno korist, ampak so potem tudi cokla razvoja in zavirajo raziskovalno delovanje svojih mlajših kolegov in kolegic navzdol in hkrati navzgor."

Slavnostna akademija ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani, prenos iz Cankarjevega doma

Razrahljana merila kakovosti

Skrbi tudi podatek, da naša osrednja izobraževalna ustanova pada na nekaterih mednarodnih lestvicah, kot je na primer šanghajska. Ivan Bratko, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko to pripisuje razrahljanim merilom kakovosti. "Profesorji bi morali dosegati določeno raven. In ta raven ... bi bila boljša, če bi bila višja."

Podoktorska študentka na eni od najelitnejših univerz na svetu, na kalifornijskem Stanfordu, Marinka Žitnik, iz daljave ugotavlja, da je ljubljanska univerza v marsičem naredila korak naprej, priložnosti za oplemenitenje pa ostajajo "v tem smislu, da se še naprej mednarodno povezuje, da privablja tuje talente v Slovenijo". Da bo postala univerza za prihodnjih sto let, mora po njenem mnenju predvsem razmisliti o tem, kako bo svoje študente vzgajala za prihodnost, ne le za sedanjost.

Slavnostna seja senata v prostorih, kjer se je prvič zaslišala slovenščina

Slovesnosti ob stoletnici delovanja ljubljanske univerze potekajo že vse leto, še posebno prazničen pa bo teden univerze, ki se je začel danes s slavnostno sejo senata v zbornični dvorani rektorata, kjer je pred sto leti potekalo prvo predavanje v slovenščini.

Na seji so podelili naziva častni doktor (to je postal Kenneth Frampton) in častni senator (naziv so podelili Ivanu Jurkoviču), zlate plakete posameznikom in skupinam, plaketo Pro Universitate Labacensi in svečane listine mladim visokošolskim učiteljem in sodelavcem.

Predsednik republike Borut Pahor in častni pokrovitelj dogodka je rektorju univerze Igorju Papiču vročil državno odlikovanje red za izredne zasluge. Foto: BoBo

Sledila je slavnostna akademija v Cankarjevem domu, ki so se je udeležili vidni predstavniki družbeno-političnega življenja. Predsednik republike Borut Pahor in častni pokrovitelj dogodka je ob tej priložnosti rektorju univerze Igorju Papiču vročil državno odlikovanje red za izredne zasluge.

Pot do njene ustanovitve ni bila niti samoumevna niti preprosta
Ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani je bila eden od najpomembnejših dogodkov na poti kulturnega razvoja slovenskega naroda, ki je s tem dobil možnost izobraževanja in znanstvenega raziskovanja v slovenskem jeziku, so zapisali v utemeljitvi v uradu predsednika. Pot do njene ustanovitve ni bila niti samoumevna niti preprosta. "Uspešno se je končala po dolgih desetletjih vsenarodnega stremljenja po izobraževanju in uradovanju v slovenskem jeziku. Začetki tega prizadevanja časovno sovpadajo s 'pomladjo narodov' in prebujanjem slovenske narodne zavesti in samozavedanja," piše v utemeljitvi.

Foto: BoBo

Papič se je zahvalil vsem, ki so zaslužni za nastanek univerze, njen obstoj in razvoj. Poudaril je, da je univerza skozi zgodovino, tudi v manj naklonjenih časih, ostala osredotočena na aktualne evropske ter svetovne raziskovalne in humanistične teme ter jih vselej obravnavala celostno: v luči narave, družbe in posameznika. "Prepričan sem, da je znanje največji potencial Slovenije. Samo znanje nam lahko zagotovi razvoj, ki bo Slovenijo postavil ob bok najuspešnejšim," je dejal Papič.

Da študente nauči razmišljati po svoje ...
Slavnostni govorec Frederick Duncan Michael Haldane, Nobelov nagrajenec za fiziko in častni doktor ljubljanske univerze, poudarja, da tudi majhni narodi, kot je slovenski, lahko prispevajo k znanosti in tehnologiji sveta ter da je ustvarjanje znanstveno in tehnološko izobraženega dela prebivalstva. Verjame, da je ključna vloga univerze v tem, da študente nauči razmišljati po svoje in da morda vnesejo sveže ideje za rešitve današnjega sveta.

Haldane velja za enega najuglednejših živečih teoretičnih fizikov. Rojen je bil v Veliki Britaniji očetu Škotu in materi koroški Slovenki. S Slovenijo ga poleg sorodstvenih vezi povezujejo tudi strokovne povezave s slovenskimi fiziki. Marca letos je postal slovenski državljan.

Na seji so tudi predali novo rektorsko verigo, izdelano po prvotnih načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki jo ob stoletnem jubileju Univerzi podarja Mestna občina Ljubljana.

100 let Univerze v Ljubljani