Repe je soavtor monografije Univerza v Ljubljani 100 let 1919-2019: Svoboda duha, ki jo podpisujeta še rektor ljubljanske univerze Igor Papič in filozof Mladen Dolar. Knjiga, ki jo je Ljubljanska univerza izdala ob svoji stoti obletnici, na 320 straneh predstavlja celovit pregled stoletne zgodovine prve slovenske univerze, njen pomen za slovenski narod in državo ter razmislek o sedanjem položaju in prihodnosti. V monografiji so se posvetili tudi izzivom preteklosti, ki so hkrati tudi izzivi sedanjosti.

V prihodnosti več usklajevanja s partnerskimi univerzami
"Izid monografije sodi na seznam dogodkov praznovanja stoletnice univerze. Glavna vsebina je zgodovinski pregled dogajanja na univerzi, a to je tudi priložnost, da se ozremo v prihodnost, da pogledamo, kakšne so bodoče oblike univerz, ne le v nacionalnem okviru, ampak tudi širše," je na predstavitvi povedal Papič. Ljubljanska univerza, ki je postala članica evropske zveze univerz Eutopia, gre po njegovih besedah v tej smeri, kar bo pomenilo, da bodo v prihodnje veliko bolj usklajevali svoje aktivnosti s partnerskimi univerzami, kot so to počeli do zdaj.

V uvodu omenjene nacionalna identiteta, univerzalnost znanosti in univerzitetna avtonomija predstavljajo tri elemente, ki so se po navedbah Repeta skozi zgodovino prepletali. Enkrat so bili bolj v ospredju nacionalni cilji, zlasti ob ustanovitvi univerze, pa tudi med drugo svetovno vojno, drugič, zlasti v zadnjem obdobju, so v ospredju predvsem univerzalni cilji. "Postavljeni smo pred izzive globalizacije, povezovanje z drugimi univerzami in ne nazadnje z nastajanjem konzorcijem univerz. To prinaša globoke premisleke, ki pa v svojem bistvu niso nič drugačni, kot so bili na začetku univerze," je še dejal zgodovinar.

Ne gre brez prelomnega leta 1968
Dolar se v prispevku Univerza in kritični duh osredotoča na uveljavitev perspektive humanistike in družboslovja, govori tudi o svoji osebni izkušnji. To je izkušnja neke generacije, ki se je pred 50 leti podala v študentske revolte. Po njegovem mnenju je poglavitna naloga univerze ohranjanje kritičnega in neodvisnega duha, ob tem pa si močno želi, da bi univerza znala ohranjati in na novo iznajdevati ta kritični duh, kot ga je znala v preteklosti. "Leta 1968 je namreč domala vse zahodne univerze pretresalo študentsko gibanje, množično gibanje protesta in kritičnega upora," je še dejal Dolar.