Nekoč so na tem območju lahko celo prisluhnili šepetu bližnjih vasi, danes pa ga žal preglasi hrup cestnega prometa. Do zaščitene naravne vrednote vodi označena in nezahtevna pot, najbolj priljubljena pa je tista, ki vodi od cerkvice sv. Kvirika mimo obzidja pokopališča po kolovozni cesti do previsne stene. Izbrali smo jo tudi mi in se na cilju pogovorili z mag. Barbaro Vidmar iz Zavoda RS za varstvo narave, ki izvor imena spodmolov potrdi z nekdanjimi vaškimi domnevami: »Govori se, da se tu pod spodmoli sliši vse, kar se pogovarjajo spodaj v dolini. Ime izvira iz zvočnega učinka, ki je pod temi spodmoli. Imena spodmoli niso dobili toliko zaradi oblike, ki spominja na ušesa, ampak bolj zaradi vsega, kar se sliši.«

Spodmoli so dolgi približno dva kilometra, visoki trideset metrov, v stene pa se zajedajo tudi do sedemnajst metrov globoko. Na stenah se bohotijo kapniki iz lehnjaka, ki spominjajo na jamske, a tu rastejo predvsem zaradi alg in lišajev. »Še do nedavnega so razmišljali, da bi stene lahko bile tudi ostanki nekdanjih kraških jam, vendar prav te raziskave, ki govorijo o tem, da so za rast kapnikov tukaj potrebni mikroorganizmi, so to teorijo ovrgli,« razloži Martina Stupar iz Zavoda RS za varstvo narave in doda, da kapniki »… ne rastejo v smeri kapljanja vode, ampak v smeri rasti mahov. Mahovi in rastline gredo torej v smeri svetlobe, zato tudi kapniki rastejo malo v smeri svetlobe.«

V previsih gnezdijo redke in zaščitene vrste ptic, na primer »… pernata kraljica skalnih sten, velika uharica, največja sova, potrebuje točno takšne stene, ki so tako razgibane, da najde svoj prostor za gnezdo in ki so v bližini te rodovitne zelene doline, kamor hodi nabirat in lovit hrano. Potem je to območje domovanja naše najbolj mogočne ptice. To je planinski orel, ki ima tukaj svoje gnezdo, tik ob planinski poti,« pove mag. Barbara Vidmar. Da jih ne bi ogrožali, si lahko od blizu ogledamo le prvo previsno steno, ostale pa je priporočljivo opazovati le bolj od daleč, na kar opominja tudi opozorilna tabla.

Na svoj račun bodo pri Ušesih Istre prišli tudi ljubitelji kamnin in fosilov. Na jugovzhodni strani nas prijetno preseneti šest metrov dolg in štiri metre visok naravni kamniti most. Obisk istrske naravne posebnosti je priporočljiv pozimi, spomladi in jeseni, poleti pa ne, saj se tu lahko ogreje tudi do petdeset stopinj.