Prva svetovna vojna
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 20 glasov Ocenite to novico!
Posebna številka prinaša vpogled v pretresljivo obdobje prve svetovne vojne. Foto: Družina
Del avtorjev in založnikov na predstavitvi posebne številke. Foto: Družina
Na poljuden način je predstavljen izbor zgodovinskih, znanstvenih, muzejskih in arheoloških raziskav zadnjih desetletij. Foto: Družina
Na fotografijah je 85 izbranih obeležij prve svetovne vojne na Slovenskem, Marko Štepec jih je našel in dokumentiral še veliko več. Foto: Družina
Revija SLO - časi, kraji, ljudje je nastala iz ugotovitve, da se Slovenci na poljudnoznanstveni ravni premalo ukvarjamo s celotnim spektrom slovenske zgodovine, pravi urednik revije Jože Dežman. Od januarja 2014 izhaja štirikrat letno na 72 barvnih straneh, posveča se vprašanjem slovenske zgodovine od najzgodnejših ostalin, najdenih na slovenskem ozemlju, do vrhunca narodne suverenosti v samostojni državi. Foto: Družina

Dodaj v

Posebna številka revije SLO: Slovenska izkušnja prve svetovne vojne

Prva posebna izdaja slovenskega zgodovinskega magazina
23. maj 2018 ob 19:44
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pred 100 leti se je končala svetovna morija, ki je za vedno spremenila pokrajino in ljudi. S sabo jo v družinskih zapuščinah, spomenikih, zarezah v naravi nosimo še danes. Kako je zaznamovala slovenski prostor, izčrpno opisujejo avtorji v posebni izdaji zgodovinske revije SLO – časi, kraji, ljudje.

Založba Družina je izdala posebno številko revije SLO – časi, kraji in ljudje. Revija, ki na poljuden način predstavlja zanimive zgodovinske teme, nove raziskave in dela slovenskih raziskovalcev, je tokrat v celoti posvečena 100 letom od konca prve svetovne vojne. Slovenski zgodovinski magazin (SLO) je sicer začel izhajati ravno v letu, ko so se zvrstili številni dogodki ob stoletnici začetka te prve velike, totalne vojne. Urednik Jože Dežman je pojasnil, da jih je gnala ideja, kako dela slovenskih raziskovalcev s področja zgodovine, antropologije, arheologije, muzealistike in povezanih ved predstaviti na poljuden način – na tak, kot jih podajajo nekatere tuje zgodovinske revije, pri nas pa se jih nato prevaja. In po štirih letih izhajanja (štiri številke na leto), je bil čas, da so v prvi posebni izdaji z najrazličnejših zornih kotov osvetlili slovensko izkušnjo velike vojne.

Delček revije lahko prelistate tukaj.


"Za slovenske dežele velja, da so bile v prvi svetovni vojni edinstven prostor mešanja civilnega in vojaškega, preplet jezikov, narodov, veroizpovedi, navad in tradicij, ki so jih prinašali in odnašali vojaki in begunci, jih sprejemali in tudi zavračali domačini, ker so jih motili, bogatili, jim vzbujali vero in nejevero. Temu danes rečemo dediščina, tedaj pa je bil to izzivalni vsakdan,
" je v uvodu v revijo zapisala Petra Svoljšak, zgodovinarka in podpredsednica nacionalnega odbora za spominjanje prve svetovne vojne.

In veliko teh tematik so v člankih z bogatim fotografskim gradivom predstavili povabljeni avtorji. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine, urednik te posebne izdaje, je poudaril, da se je v zadnjih desetih letih ustvarila nekakšna skupnost prve svetovne vojne, povabljeni avtorji pa so vsi privolili, da del svojih raziskav predstavijo tudi v reviji.

Soška fronta zaznamuje slovensko ozemlje
Leta 1915 je bojišče usodno seglo tudi na slovensko ozemlje z odprtjem soške fronte. "Znotraj tega bojišča se je pokazalo, da je tudi svetovno najbolj znan dogodek, ki je zapisan v vseh leksikonih, preboj pri Kobaridu. V Italiji caporetto še danes pomeni simbol poraza," je pojasnil Štepec. Zato so k sodelovanju povabili Marka Simića, ki je že sredi 90. let prejšnjega stoletja napisal ključno knjigo Po sledeh soške fronte, v kateri ni le skupek zapisov iz druge literature, temveč je Simić prehodil vsak košček bojišča, si ogledal vsak ohranjen del tistega časa in vključil tudi arhivske posnetke.

Soška fronta je odprla problematiko beguncev, o katerih piše Renato Podbrščič. Miha Sluga je pripravil besedilo, ki ga po Štepščevem mnenju verjetno v nekaterih podobnih tujih revijah ne bi našli, saj je zelo kritično predstavil zločine avstro-ogrske vojske. "Habsburška monarhija svoje zadnje velike vojne nikakor ni vodila na viteški način," zapiše Sluga. Posledice brezpravja so najbolj občutili prebivalci predelov ob mejah z ruskim carstvom in srbsko kraljevino. "Da to niso bili samo občasni primeri, dokazujejo številna pričevanja slovenskih vojakov in številni zapisi v takratni slovenski spominski književnosti."

Šok za vojake, nova realnost v zaledju
Prva svetovna vojna je bila res totalna, uvedena je splošna mobilizacija vojaštva. Marko Štepec v prispevku oriše razmere, v katerih so se znašli slovenski vojaki na vzhodnem bojišču po vpoklicu 26. julija 1914 – po vznesenem odhodu jih takoj pričaka ruski topniški in šrapnelski ogenj, ki jih je zdesetkal. "Naše čete so šle naprej kot teleta v klavnico, brez glave, brez vodstva ... take vojne si nismo predstavljali," je slikovito zapisal vojak Ivan Matičič.

Vojaški sledi še mobilizacija civilistov, vse je podrejeno vojni, še posebej gospodarstvo, uvedejo se omejitve, restrikcije, vojna usodno zaznamuje tudi zaledje. V zaledju so bile pogosto pozabljene in spregledane ženske zgodbe, v zadnjih letih so jih osvetlili v raziskovalni skupini na Filozofski fakulteti. Zato so k sodelovanju pri reviji povabili Petro Testen, ki je predstavila vlogo žensk v tej vojni. Ženske so namreč prevzele moško vlogo glave družine, poskrbele so za preživetje družin, pa tudi delo v javnem prostoru, saj je bilo delovno sposobnih moških vse manj. Njihova prizadevanja, da bi vendarle čim prej zavladal mir, so se na slovenskem prostoru razvila v zbiranje podpisov za Majniško deklaracijo, ki jo je 30. maja 1917 Anton Korošec prebral na Dunaju in s tem navedel resne zahteve za preoblikovanje monarhije. Jasno je postalo, da ta ne bo več obstala. Po vojni je za kratek čas nastala nova Država SHS, katere nastajanje je opisal Bojan Balkovec in orisal delovanje prve slovenske narodne vlade.

Številne sledi nas opominjajo še danes
Kako spomin na vojno – tudi skozi pripovedi obiskovalcev, oživljajo v Kobariškem muzeju, piše Željko Cimprič. Kobariški muzej namreč v ospredje svoje pripovedi na razstavah vedno postavlja človeka. Človek begunec pa je bil tudi središče razstave na gradu Kromberk Goriškega muzeja, s katero je avtor Marko Klavora podal univerzalno doživljajsko izkušnjo beguncev.

Arheologijo v širši javnosti pogosto povezujejo z raziskovanjem antičnih obdobij, Uroš Košir pa je v slovenski prostor pripeljal arheologijo 20. stoletja, ki je arheologija vojn. Delček svojih raziskav na soški fronti je predstavil tudi v besedilu v reviji. Še vedno pa je številne sledi hudih spopadov mogoče najti v naravi. Kogar zanima prva svetovna vojna, lahko tako danes obišče vsa bojišča od Atlantika naprej, tudi po slovenskem ozemlju po Poti miru od Alp do Jadrana, ki jo slikovito opiše Tadej Koren. Spomin na začetek te vojne se je pred štirimi leti začel na TV Slovenija s serijo Slovenci in prva svetovna vojna režiserja Valentina Pečenka. Kako je potekalo snemanje na teh lokacijah in kakšno dragocenost predstavljajo pridobljeni arhivski posnetki tistega časa, Pečenko razkrije v svojem prispevku.

Več kot 250 spomenikov po Sloveniji
Posebej zanimive pa so predstavljene fotografije spomenikov, postavljenih v spomin na žrtve prve svetovne vojne, ki jih lahko najdemo po številnih krajih po Sloveniji. Zbral jih je Marko Štepec, ki jih je v skoraj dveh desetletjih med sobotnimi pohajkovanji našel več kot 250. "Delo sem začel kot vsi ljubitelji spomina na prvo svetovno vojno na soškem bojišču, potem sem pa začel hoditi po zaledju. Oprl sem se na knjigo Špelce Čopič, v kateri so obdelani umetniški spomeniki, ki so jih delali France Kralj, Tone Kralj, arhitekt Ivan Vurnik. Potem se mi je pa odprl svet spominskih plošč, ki so postavljene večinoma na pročeljih cerkva, in izkazalo se je, da ima vsaka cerkvena občina kakšno. Med njimi so zanimive razlike, na območju Dolenjske je veliko kapelic, na Štajerskem so obeliski. Odkrila se je velika dediščina," je opisal.

Kako se – tudi s pomočjo popularizacije raziskav in besedil o veliko vojni – spreminja zavedanje o njenem pomenu tudi za naše področje, pa lepo pokaže Štepčeva izkušnja: "Ko sem pred več kot 15 leti začel te spomenike odkrivati, ljudje po vaseh skoraj niso vedeli več zanje, pogosto so bili zaraščeni, kak odpadli križ je bil odmaknjen v grmovje, da so lažje kosili. Zdaj, ob 100. obletnici, pa sem začel srečevati ljudi, ki so ob koncih tedna prostovoljno obnavljali, čistili spomenike, barvali črke. Prišel je nov val, saj prva svetovna vojna dejansko združuje – distanca je že tako velika, da je splošen konsenz, da je treba vse te zgodbe povezati v željo po miru. Spomeniki so dobro izhodišče za to."

Ana Svenšek
Prijavi napako
Komentarji
sLoVaN
# 23.05.2018 ob 20:10
Z veseljem prebrano !
genniuuss
# 23.05.2018 ob 21:39
ja kako to,
jest sm pa mislu da se je zgodovina začela 1945,
al pa vsaj z takrat ko so rusko kapelco postavljal.
Bucika
# 23.05.2018 ob 20:32
In katera je bila najboljša vojaška enota ,ki je prihajala iz Dravske banovine in je bila sestavljena izključno iz slovencev. To je bil prvi Domobranski pešpolk. Aaaaa se slabo sliši.
hervard
# 24.05.2018 ob 07:44
V bistvu je to edina revija na katero sem naročen. Malo sem bil v začetku skeptičen o vsebini glede na izdajatela in urednike, vendar so presegli vsa moja pričakovanja. Bere jo moj oče ( 70+) jaz (40+) in hči 12
Hanibal
# 23.05.2018 ob 20:40
Sramota RTV! Da se niste niti z besedo spomnili 100 letnice uporov v Judenbergu, Marauu in Radgoni!
tomo098
# 24.05.2018 ob 10:34
Zgodovina se je začela leta '91. Mogoče '45. Odvisno koga vprašaš. Prej je bil na tem prostoru vakuum. Do naslednje menjave režima oziroma sistema. Potem bomo pa spet zbrisali pa dali na nulo.
TV in RA arhiv
Spomin na konec 1. svetovne vojne 00:02:07, 19.05.2018
Pandemije: Smrtonosna španka 00:28:16, 08.03.2018
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Izbor