Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Violinist Christian Tetzlaff: ''Z igranjem želim otroke nasmejati, odrasle pa pripraviti do solz.''

30.03.2023

Poslušajte ekskluzivni pogovor z violinistom Christianom Tetzlaffom v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.

V dvorani Union v Mariboru je v soboto, 11. februarja 2023 nastopil Münchenski komorni orkester pod glasbenim vodstvom Christiana Tetzlaffa, enega vodilnih nemških violinistov, ki je poslušalcem z izjemnim izvajalskim angažmajem odkril glasbena dela na nov način.

Godalci iz Münchna so na koncertu v Mariboru igrali pod glasbenim vodstvom Christiana Tetzlaffa, enega najuglednejših violinistov, ki igra na violino nemškega izdelovalca Petra Greinerja. Tetzlaff v obsežnem repertoarju pogosto izvaja pozabljene glasbene mojstrovine, letno pa izvede okrog sto koncertov. Pogosto nastopa tudi kot rezidenčni glasbenik, npr. pri Berlinskih filharmonikih, Filharmoničnem orkestru iz Seula in z Dresdenskimi filharmoniki. Sodeloval je tudi v Dunajskimi in Newyorškimi filharmoniki, Orkestom Concertgebouw iz Amsterdama in vsemi londonskimi orkestri, pa tudi z legendarnimi in vodilnimi sodobnimi dirigenti. Leta 1994 je s svojo sestro, violončelistko Tanjo Tetzlaff, ustanovil godalni kvartet Tetzlaff, s katerim letno izvede vsaj eno koncertno turnejo. Za svoje posnetke je prejel številne nagrade, med drugim nagrado nemških kritikov plošč, Diapason d'or in klasično nagrado Midem.

Iz pogovora Tjaše Krajnc z violinistom Christianom Tetzlaffom:

Kako sestavljate svoje koncertne sporede, kaj najbolj vpliva na vašo izbiro?

CT: ''Veliko dejavnikov vpliva na koncertni spored: kaj sem izvajal na prejšnjem koncertu, kakšna je letošnja tema orkestra, kakšne želje imam kot dirigent ali kaj drugega, saj ne obstaja le en način: včasih je koncert fantastičen, ko so skladbe tematsko povezane, včasih pa je odličen, ko so povsem različne in se dopolnjujejo kot nasprotja. Pomembno je, da dobro vem, katere skladbe želim igrati in zato je edino pravilo, da igram tiste skladbe, v katerih uživam.''

Kaj je najpomembnejše, kar želite s svojim igranjem sporočiti poslušalcem?

CT: ''To, kar želim sporočiti ljudem in je zelo pomembno v mojem življenju, je, da ne igram za razvedrilo ljudi ali da bi poskušali samo preživeti čas. Če je koncert dober, nas lahko spremeni, da se odpremo. Med dobrim koncertom odpremo svoja srca ter v sebi točimo solze, ki smo jih vedno želeli točiti. Moj moto je, da želim z igranjem nasmejati otroke, odrasle pa pripraviti do solz… Sam imam šest otrok in njihovo razvedrilo je zame zelo pomembno. Hkrati pa je pomembno povedati, da glasba ne obstaja zato, da bi kar nekaj igrali, ampak igramo, ker je bilo skladatelju pomembno izraziti svoje radosti, veselja, žalosti in bridkosti, … Na dobrem koncertu postane dvorana sveti prostor, glasba pa globok izraz človeškega duha. Moj edini cilj je, da se s svojim igranjem dotaknem ljudi. Seveda lahko predstavljamo svojo virtuoznost, ampak se mi zdi škoda, če se izvajalci sami omejijo v tem, kar lahko naredijo najboljše. Stalno doživljamo izzive, ki jih pred nas postavi skladateljevo delo, da se razvijamo in na novo odkrijemo. Nekateri menijo, da nas to omejuje, sam pa menim nasprotno, ko igram na tak način, me to osvobaja in mi širi zavedanje bolj, kot bi ga lahko doživel, če bi predstavljal sam sebe. Beethovnov violinski koncert npr. igram že več kot 40 let – sicer sem se spremenil kot oseba, nič izrazitega pa nisem spremenil v načinu izvajanja, v osnovi so tudi enake dinamične značilnosti in tempi. Moja izvajalska svoboda se širi v majhnih podrobnostih in odtenkih, a vsak večer je izvedba drugačna, med izvajanjem teh skladb pa doživljam največjo radost.''

Violinist in glasbeni vodja Christian Tetzlaff je z Münchenskim komornim orkestrom predstavil Adagio in fugo v c-molu, Wolfganga Amadeusa Mozarta, nato izjemno koncertantno delo večera: Poliptih za violino in dva majhna godalna orkestra švicarskega skladatelja 20. stoletja Franka Martina. Glasbeniki so se v drugem delu koncerta posvetili izvedbi obsežne pesnitve Verklärte Nacht / Ozarjena noč Arnolda Schönberga na podlagi pesmi Richarda Dehmla, ki je v izvirniku nastala za godalni sekstet, izvedli pa so jo v skladateljevi različici za godalni orkester. Navdušene poslušalce so razveselili še z dvema dodatkoma: Pomladnim večerom Jeana Sibeliusa v izvedbi orkestra in z Gavoto v obliki rondoja iz Partite št. 3 v E-duru Johanna Sebastiana Bacha v solistični izvedbi violinista Christiana Tetzlaffa.

Münchenski komorni orkester vse od ustanovitve leta 1950 razvija vrhunsko orkestrsko igro in izvaja glasbeni repertoar različnih obdobij in slogov, pogosto tudi nove skladbe. Godalci že desetletja razvijajo delavnice za sodobno glasbo, letno izvedejo okrog šestdeset koncertov, izvajajo koncertne turneje v uglednih koncertnih dvoranah po vsem svetu, svoje posnetke pa izdajajo pri založbah ECM, Sony in Warner.

Vir fotografije: Dejan Bulut, Narodni dom Maribor: www.nd-mb.si 

 


Ars 60

61 epizod

Ars 60

61 epizod


Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!

Violinist Christian Tetzlaff: ''Z igranjem želim otroke nasmejati, odrasle pa pripraviti do solz.''

30.03.2023

Poslušajte ekskluzivni pogovor z violinistom Christianom Tetzlaffom v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.

V dvorani Union v Mariboru je v soboto, 11. februarja 2023 nastopil Münchenski komorni orkester pod glasbenim vodstvom Christiana Tetzlaffa, enega vodilnih nemških violinistov, ki je poslušalcem z izjemnim izvajalskim angažmajem odkril glasbena dela na nov način.

Godalci iz Münchna so na koncertu v Mariboru igrali pod glasbenim vodstvom Christiana Tetzlaffa, enega najuglednejših violinistov, ki igra na violino nemškega izdelovalca Petra Greinerja. Tetzlaff v obsežnem repertoarju pogosto izvaja pozabljene glasbene mojstrovine, letno pa izvede okrog sto koncertov. Pogosto nastopa tudi kot rezidenčni glasbenik, npr. pri Berlinskih filharmonikih, Filharmoničnem orkestru iz Seula in z Dresdenskimi filharmoniki. Sodeloval je tudi v Dunajskimi in Newyorškimi filharmoniki, Orkestom Concertgebouw iz Amsterdama in vsemi londonskimi orkestri, pa tudi z legendarnimi in vodilnimi sodobnimi dirigenti. Leta 1994 je s svojo sestro, violončelistko Tanjo Tetzlaff, ustanovil godalni kvartet Tetzlaff, s katerim letno izvede vsaj eno koncertno turnejo. Za svoje posnetke je prejel številne nagrade, med drugim nagrado nemških kritikov plošč, Diapason d'or in klasično nagrado Midem.

Iz pogovora Tjaše Krajnc z violinistom Christianom Tetzlaffom:

Kako sestavljate svoje koncertne sporede, kaj najbolj vpliva na vašo izbiro?

CT: ''Veliko dejavnikov vpliva na koncertni spored: kaj sem izvajal na prejšnjem koncertu, kakšna je letošnja tema orkestra, kakšne želje imam kot dirigent ali kaj drugega, saj ne obstaja le en način: včasih je koncert fantastičen, ko so skladbe tematsko povezane, včasih pa je odličen, ko so povsem različne in se dopolnjujejo kot nasprotja. Pomembno je, da dobro vem, katere skladbe želim igrati in zato je edino pravilo, da igram tiste skladbe, v katerih uživam.''

Kaj je najpomembnejše, kar želite s svojim igranjem sporočiti poslušalcem?

CT: ''To, kar želim sporočiti ljudem in je zelo pomembno v mojem življenju, je, da ne igram za razvedrilo ljudi ali da bi poskušali samo preživeti čas. Če je koncert dober, nas lahko spremeni, da se odpremo. Med dobrim koncertom odpremo svoja srca ter v sebi točimo solze, ki smo jih vedno želeli točiti. Moj moto je, da želim z igranjem nasmejati otroke, odrasle pa pripraviti do solz… Sam imam šest otrok in njihovo razvedrilo je zame zelo pomembno. Hkrati pa je pomembno povedati, da glasba ne obstaja zato, da bi kar nekaj igrali, ampak igramo, ker je bilo skladatelju pomembno izraziti svoje radosti, veselja, žalosti in bridkosti, … Na dobrem koncertu postane dvorana sveti prostor, glasba pa globok izraz človeškega duha. Moj edini cilj je, da se s svojim igranjem dotaknem ljudi. Seveda lahko predstavljamo svojo virtuoznost, ampak se mi zdi škoda, če se izvajalci sami omejijo v tem, kar lahko naredijo najboljše. Stalno doživljamo izzive, ki jih pred nas postavi skladateljevo delo, da se razvijamo in na novo odkrijemo. Nekateri menijo, da nas to omejuje, sam pa menim nasprotno, ko igram na tak način, me to osvobaja in mi širi zavedanje bolj, kot bi ga lahko doživel, če bi predstavljal sam sebe. Beethovnov violinski koncert npr. igram že več kot 40 let – sicer sem se spremenil kot oseba, nič izrazitega pa nisem spremenil v načinu izvajanja, v osnovi so tudi enake dinamične značilnosti in tempi. Moja izvajalska svoboda se širi v majhnih podrobnostih in odtenkih, a vsak večer je izvedba drugačna, med izvajanjem teh skladb pa doživljam največjo radost.''

Violinist in glasbeni vodja Christian Tetzlaff je z Münchenskim komornim orkestrom predstavil Adagio in fugo v c-molu, Wolfganga Amadeusa Mozarta, nato izjemno koncertantno delo večera: Poliptih za violino in dva majhna godalna orkestra švicarskega skladatelja 20. stoletja Franka Martina. Glasbeniki so se v drugem delu koncerta posvetili izvedbi obsežne pesnitve Verklärte Nacht / Ozarjena noč Arnolda Schönberga na podlagi pesmi Richarda Dehmla, ki je v izvirniku nastala za godalni sekstet, izvedli pa so jo v skladateljevi različici za godalni orkester. Navdušene poslušalce so razveselili še z dvema dodatkoma: Pomladnim večerom Jeana Sibeliusa v izvedbi orkestra in z Gavoto v obliki rondoja iz Partite št. 3 v E-duru Johanna Sebastiana Bacha v solistični izvedbi violinista Christiana Tetzlaffa.

Münchenski komorni orkester vse od ustanovitve leta 1950 razvija vrhunsko orkestrsko igro in izvaja glasbeni repertoar različnih obdobij in slogov, pogosto tudi nove skladbe. Godalci že desetletja razvijajo delavnice za sodobno glasbo, letno izvedejo okrog šestdeset koncertov, izvajajo koncertne turneje v uglednih koncertnih dvoranah po vsem svetu, svoje posnetke pa izdajajo pri založbah ECM, Sony in Warner.

Vir fotografije: Dejan Bulut, Narodni dom Maribor: www.nd-mb.si 

 


14.09.2023

Kromatika 1: slavnostni koncert ob 60-letnici programa Ars

Uvodno dejanje Kromatike v nekoliko razširjeni koncertni obliki bo pokazalo tudi del značaja programa Ars: povezovanje tradicije in sodobnosti, glasbe in literature, skrb za slovensko glasbeno ustvarjalnost in tudi za najboljše interpretacije železnega repertoarja. Maks Strmčnik je Arsu poklonil uvodno skladbo INTROARS 23, pri kateri bosta sodelovala mojster na historičnih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar. Lana Trotovšek pa se v Kromatiko vrača z Violinskim koncertom Lucijana Marije Škerjanca, delom ki bi s svojo tehtno simfonično izpeljavo in občutljivo spleteno liriko zlahka sodilo med svetovno znane koncertantne uspešnice. Škerjanc se je v svoji glasbi navezoval tudi na francosko tradicijo, večer pa bo sklenil francoski pianist Pascal Rogé, ki je zaslovel tudi s svojimi elegantnimi, stilistično izjemno dodelanimi interpretacijami klavirskih koncertov Camilla Saint-Saënsa. Skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 5 s podnaslovom »Egiptovski« prinaša melodiko in ornamente, ki jih je spodbudilo potovanje po Severni Afriki, medtem ko virtuozen finale zagotavlja bleščeč sklep slavnostnega večera.


08.09.2023

Arsov praznični teden

Osrednji dogodek praznovanja 60-letnice programa Ars bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovom pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Koncert bo v četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sicer pa bomo v okviru praznovanja pripravili še druge dogodke, med drugim bomo podelili nagrado lastovka 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo in odprli razstavo plakatov študentov akademije za likovno umetnost in oblikovanje, posvečeno posebnemu pomenu programa Ars. O prazničnem programu se je z odgovorno urednico Ingrid Kovač Brus pogovarjal Aleksander Čobec.


07.09.2023

Gregor Pompe: radio, ki se usmerja na kulturo in umetnost, je nujno potreben

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


05.09.2023

Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina

»Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer že znano v vsej radijski zgodovini«, v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapiše Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja.« nadaljuje Jan. Današnji Oder, oddajo o sočasnem gledališču, ki se prej kot materialnemu prostoru posveča času in etru eksperimentalne radijske igre, je pred štirimi leti pripravila Petra Tanko. V njem ne teži k zaobjemu vsega obsega eksperimentalnega ustvarjanja na našem radiu, temveč se Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let preteklega stoletja spodbudila in desetletje zatem negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približuje v pogovorih: z Zmagom Frecétom, po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih dimenzij bivanja in temu ustreznih radijskih oblik, in z Igorjem Likarjem, režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko ter literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja in drugih. Oddajo Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina bogatijo tudi pripovedi tonskih mojstrov Mira Marinška in Staša Janeža ter skladatelja in glasbenega urednika Bora Turela ter odlomki iz eksperimentalnih radijskih iger in radijskih iger ustvarjenih po principih eksperimenta. Oddajo uvrščamo v sklop oddaj jubileja Ars 60. Vabimo vas k poslušanju!


31.08.2023

Saša Pavček: na Programu Ars redno poslušam poglobljene oddaje o kulturi

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


24.08.2023

Meta Kušar: od leta 2014 imam noč in dan prižgan samo Program Ars

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


17.08.2023

Janja Majzelj: Program Ars se ne uklanja, zato ker je kulturen

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


03.08.2023

Janko Moder: O preganjankah in izobčenkah

Do pred nekaj leti so se vsaj trije izrazi - pisen, pisan in pismen - uporabljali v smiselnih in naravnih zvezah, potem pa je mahoma vse pišoče in govoreče, vse lektorje in korektorje obsedla prava verska blaznost in zdaj z gorečo vnemo iztrebljajo izraza pisan in pismen ter ju dosledno nadomeščajo z vsemogočnim, dostikrat popolnoma nemogočim pisnim, je pred štirimi desetletji za oddajo Jezikovni pogovori zapisal profesor Janko Moder. Ob letošnji 60. obletnici programa Ars bomo poslušali njegovo oddajo o preganjanih in izobčenih besedah, ki je zanimiva tudi za današnji čas. Oddaja Jezikovni pogovori sodi sicer med najstarejše radijske oddaje. Časopis Slovenski poročevalec jih je napovedoval že leta 1946. Oddajo, ki jo je pripravil profesor Moder, sta brala Ivi Korošec in Radovan Kozmos, urednik je bil Marjan Kovačevič Beltram.


15.08.2023

Verstva - pot na goro

Oddajo Kdo smo tokrat namenjamo predstavitvi uredništva za religije in verstva. To je tretja iz serije oddaj ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS. O tem, kakšen je pomen verskih vsebin na ARS-u, bodo govorili urednik uredništva dr. Tomaž Gerden, urednica Nataša Lang in nekdanji urednik Boštjan Debevec, ki je pred leti prvi urejal in vodil oddaje o verstvih in duhovnosti sploh.


10.08.2023

Kozma Ahačič: med mediji vzgojno najbolj vpliva na jezik radio in med radiji zagotovo Program Ars

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


08.08.2023

Predanost besedi in zvoku: Pavel Lužan in Igor Likar

V drugi oddaji iz serije oddaj ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars bomo predstavili pomembna ustvarjalca radiofonskih zapisov uredništva za radijsko igro, dramaturga Pavla Lúžana in radijskega režiserja Igorja Likarja, oba predana besedi in zvoku s pretanjenim posluhom za radiofonsko izražanje.


03.08.2023

Janez Vodičar: Ob norenju sodobnega sveta si lahko na Programu Ars vzameš nekaj trenutkov za umiritev

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


01.08.2023

Aleš Jan je vse svoje ustvarjalno življenje posvetil radiu

Začenjamo niz pogovorov, ki smo jih v okviru oddaj KDO SMO namenili 60. obletnici tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. V njih bomo predstavili delo posameznih uredništev, ki zaokrožujejo Ars kot program s posluhom za kulturo in človeka v njej. V prvi oddaji predstavljamo radijskega režiserja , dolgoletnega urednika igranega programa ter zaslužnega profesorja Akademije za radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Aleša Jana.


27.07.2023

Josip Vidmar: Obrazi in Kajetan Kovič: Pot v Trento

Letos praznujemo šestdesetletnico programa Ars. Zato vprašanje Kaj imata (med drugim) skupnega Josip Vidmar in Kajetan Kovič, ni pretežko. Med drugim sta – seveda – oba nastopila v oddaji Izšlo je. 18. novembra 1979 je bil na Tretjem programu (takrat še ni bil Ars) objavljen pogovor Andreja Arka z Josipom Vidmarjem, avtorjem spominske zbirke Obrazi (Državna založba Slovenije, 1979). Pri njenem nastanku sta ob avtorju Andreju Arku in gostu Josipu Vidmarju sodelovala še bralka Bojana Avsenak in mojster zvoka Igor Otavnik. Žal v arhivu ni niti ene oddaje Izšlo je, ki jo je zasnoval Ciril Stani (zasnoval je vsaj še dve paradni oddaji tretjega programa Radia Slovenija, Naše znanstvenike pred mikrofonom in Naše umetnike pred mikrofonom). Njegovo delo je nadaljeval Andrej Arko; njegov intervju z Josipom Vidmarjem je najstarejša ohranjena oddaja Izšlo je v arhivu. V radijskem arhivu pa je kopica oddaja, ki jih je od zgodnjih devetdesetih let dalje pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Ena izmed njih je tudi njegov pogovor s pesnikom, esejistom, pisateljem, prevajalcem in urednikom Kajetanom Kovičem, avtorjem romana Pot v Trento (Pomurska založba, 1994); pri nastanku oddaje (predvajana je bila 15. novembra 1994) je sodeloval tudi Slobodan Kaloper, bralec odlomka iz Kovičeve knjige. Pod črto: ob Arsovem jubileju vas vabimo na potovanje v ne tako oddaljeno preteklost.


26.05.2023

Polona Juh: Program Ars je eden redkih otokov kvalitetne besede, pesmi, literature in glasbe

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


26.05.2023

Tine Hribar: Program Ars poslušam vsak dan, zame je to odločilni program

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


21.07.2023

Body and the East je ena od prelomnih razstav, ki so bile predstavljene v Likovnih odmevih

Ob 60. obletnici progama Ars se oziramo v preteklost oddaje Likovni odmevi in izpostavljamo eno od oddaj iz arhiva, ki sega vse v leto 1990. Oddajo je zasnovala Maja Žel Nolda in bila skoraj štiri desetletja tudi njena urednica, vse od svojih začetkov pa je namenjena vizualni umetnosti – pogosto predvsem razstavam. Ena od prelomnih razstav, ki so bile predstavljene, je tudi Body and the East – od šestdesetih let do danes, ki jo je leta 1998 v Moderni galeriji pripravila Zdenka Badovinac. Velja za prvi pregled umetnosti body arta na področju Vzhodne Evrope od 1960 dalje, na njej pa je sodelovalo več kot 80 umetnikov iz 14 držav Vzhodne Evrope, med njimi tudi Marina Abramović. Razstava je nakazala usmeritev Moderne galerije pod vodstvom Zdenke Badovinac v različne avantgardne tradicije v sodobni umetnosti ter v umetnost Vzhodne Evrope, kar zaznamuje tudi zbirko Arteast2000+, ki jo je kustosinja in teoretičarka zasnovala nekoliko pozneje. O razstavi Body and the East se je leta 1998 z Zdenko Badovinac pogovarjala Maja Žel Nolda. Foto: kolaž: logotip Ars 60 in fotografija z rastave Body and the East (Lado Mlekuž, Matija Pavlovec / Moderna galerija, Ljubljana; vir: FB stran Moderna galerija)


26.05.2023

Tanja Tuma: Program Ars je najlepše in največje okno kulture in umetnosti v svet

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


26.05.2023

Aleš Šteger: Program Ars nas postavlja kot kulturno nacijo na zemljevid razvitih zahodnih družb

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


10.07.2023

Pogled v preteklost oddaje

Pogovor z Andrejem Arkom, urednikom oddaje S knjižnega trga v letih 1980 do 1992.


Stran 1 od 4
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov