Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sopranistka Mojca Erdmann: ''Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

13.04.2023

Poslušajte ekskluzivni pogovor s sopranistko Mojco Erdmann v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.

V dvorani Union v Mariboru je v sredo, 25. januarja 2023 v dvorani Union v Mariboru tretji koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Tokrat je pri nas drugič gostovala ugledna nemška sopranistka Mojca Erdmann, po mami slovenskega rodu, ki se ji je na komornem koncertu pridružil britanski pianist Malcolm Martineau v sporedu nemških romantičnih samospevov vélikih nemških glasbenih ustvarjalcev: Roberta in Clare Schumann ter Johannesa Brahmsa na besedila priznanih in tudi manj znanih nemških pesnikov romantike o ljubezni, sanjarjenju, hrepenenju in upanju, ljubezenski strasti, občudovanju cvetja in radosti v naravi, neizpolnjenem hrepenenju, človeški osamljenosti, notranjih bojih in minevanja življenja.

Iz pogovora Tjaše Krajnc s sopranistko Mojco Erdmann:

Koncertni večer vokalnih miniatur ste pripravili z deli sopotnikov Roberta in Clare Schumanna ter njunega mlajšega sodobnika Johannesa Brahmsa iz različnih pesemskih ciklov. Kaj je bilo vaše programsko vodilo pri izbiri teh samospevov?

''Samospeve op. 107 Roberta Schumanna sem pela že večkrat v priredbi za godalni kvartet in sopran, ki jo je pripravil nemški skladatelj Aribert Reimann. Ta priredba je prinesla drugačne barve, zelo bister zvok godal, ne izvaja se tako pogosto, a mi je zelo všeč. Schumannovo glasbo imam nasploh zelo rada… Odkrila sem tudi Schumannov cikel samospevov na verze pesnice Elisabeth Kúlmann, ki je umrla pri komaj 17-ih letih, v kratkem življenju pa je napisala okrog 800 pesmi. Njene pesmi so čudovite in tako čiste, v njih pa pripoveduje o svojem življenju. Zelo zanimivo je, da sem te samospeve izvedla s pianistom Málcolmom Martineaujem, ki je zelo izkušen in je igral že z vrsto izjemnih pevcev. Kljub temu je tokrat prvič igral Schumannove samospeve na pesmi Elisabeth Kulmann. Ko sem dobila note in prebrala tudi pesmi, sem bila popolnoma prevzeta nad lepoto in občutenostjo teh samospevov.
V koncertni spored sem dodala tri samospeve Clare Schumann, ki je bila genialna, a njenih skladb ne slišimo pogosto. Izbrala sem še samospeve Johannesa Brahmsa, ki sem jih pri sebi pustila zoreti, saj je glasba zelo globoka in večplastna, zelo občutena in globoka pa so tudi besedila, ki jih je izbral za samospeve. Tako sem se odločila za tri glasbenike, ki so bili med seboj povezani, zdelo se mi je prav, da izvajam samospeve Clare, Roberta in Johannesa na istem koncertu, tudi glede zvočnih barv v glasbi, pa tudi glede zaporedja samospevov v hitrem in tistih v počasnem tempu, pa samospevov s tišjo, intimnejšo dinamiko,.. Tako sem se odločila za ustvarjanje zgodbe s čustveno napetostjo, do zadnjega Brahmsovega samospeva: Kako sem plul skozi noč, ki ga običajno poje moški, a mi je bil tako zelo všeč, da sem ga izbrala za konec sporeda. Tudi ženska ga lahko poje, saj tudi ona razmišlja, kako je živela, kako želi umreti in morda končati življenje…na koncu se ne ve, ali skoči ali ne… ja, to je sicer težek konec recitala samospevov, a je zelo ganljiv in zame je po vseh zgodbah v teh samospevih tudi zelo smiseln. K obdobju romantike spadajo tudi dramatični notranji boji, pa tudi sicer se ljudje v življenju bojujejo s svojimi nasprotji in težavami…Za dodatek pa sem izbrala zelo ljubek in občuten ljubezenski samospev Clare Schumann z naslovom Ljubiš lepoto?, ki govori o tem, da ne ljubimo človekovega izgleda, ampak je prav ljubiti človeka takšnega, kot je. Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

Sopranistka Mojca Erdmann je pogosto redna gostja na odru Berlinske državne opere, Salzburškega poletnega festivala in festivala v nemškem Baden-Badnu, nastopila je z Berlinskimi filharmoniki, s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia, Kraljevim orkestrom Concertgebouw iz Amsterdama in z Dunajskimi simfoniki. Njeni koncertni in operni posnetki izhajajo pri ugledni založbi Deutsche Grammophon, med njimi so vloge v operah Cosi fan tutte, Zaide, Idomeneo, Figarova svatba, Čarobna piščal in Don Giovanni W. A. Mozarta, iz 20. stoletja Saloma Richarda Straussa (iz leta 1905), in Lulu Albana Berga (iz leta 1935) ter vrsta sodobnih del, ki jih je prva izvedla, kot so: svetovna premiera dela Moj način življenja japonskega skladatelja Toruja Takemicuja, glavna vloga v monodrami Proserpina sodobnega nemškega skladatelja Wolfganga Rihma, in glavna vloga v Rihmovi operi Dioniz, ki so jo leta 2010 premierno izvedli na Salzburškem poletnem festivalu.

Mojca Erdmann je nastopila pod taktirkami vodilnih dirigentov, kot so sir Simon Rattle, Zubin Mehta in Daniel Barenboim. Leta 2012 je pela tudi s filharmoničnim orkestrom iz Strassbourga, ki ga je takrat vodil mednarodno uveljavljeni slovenski dirigent Marko Letonja, sodelovala pa je tudi v vokalno-instrumentalnem delu Insideout sodobnega slovenskega skladatelja Vita Žuraja, ki ga je premierno izvedla s člani ansambla Scharoun iz Berlina pod vodstvom Matthiasa Pintscherja na salzburškem poletnem festivalu leta 2013.

Vir fotografije: Janez Klenovšek, Narodni dom Maribor: www.nd-mb.si


Ars 60

61 epizod

Ars 60

61 epizod


Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!

Sopranistka Mojca Erdmann: ''Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

13.04.2023

Poslušajte ekskluzivni pogovor s sopranistko Mojco Erdmann v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.

V dvorani Union v Mariboru je v sredo, 25. januarja 2023 v dvorani Union v Mariboru tretji koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Tokrat je pri nas drugič gostovala ugledna nemška sopranistka Mojca Erdmann, po mami slovenskega rodu, ki se ji je na komornem koncertu pridružil britanski pianist Malcolm Martineau v sporedu nemških romantičnih samospevov vélikih nemških glasbenih ustvarjalcev: Roberta in Clare Schumann ter Johannesa Brahmsa na besedila priznanih in tudi manj znanih nemških pesnikov romantike o ljubezni, sanjarjenju, hrepenenju in upanju, ljubezenski strasti, občudovanju cvetja in radosti v naravi, neizpolnjenem hrepenenju, človeški osamljenosti, notranjih bojih in minevanja življenja.

Iz pogovora Tjaše Krajnc s sopranistko Mojco Erdmann:

Koncertni večer vokalnih miniatur ste pripravili z deli sopotnikov Roberta in Clare Schumanna ter njunega mlajšega sodobnika Johannesa Brahmsa iz različnih pesemskih ciklov. Kaj je bilo vaše programsko vodilo pri izbiri teh samospevov?

''Samospeve op. 107 Roberta Schumanna sem pela že večkrat v priredbi za godalni kvartet in sopran, ki jo je pripravil nemški skladatelj Aribert Reimann. Ta priredba je prinesla drugačne barve, zelo bister zvok godal, ne izvaja se tako pogosto, a mi je zelo všeč. Schumannovo glasbo imam nasploh zelo rada… Odkrila sem tudi Schumannov cikel samospevov na verze pesnice Elisabeth Kúlmann, ki je umrla pri komaj 17-ih letih, v kratkem življenju pa je napisala okrog 800 pesmi. Njene pesmi so čudovite in tako čiste, v njih pa pripoveduje o svojem življenju. Zelo zanimivo je, da sem te samospeve izvedla s pianistom Málcolmom Martineaujem, ki je zelo izkušen in je igral že z vrsto izjemnih pevcev. Kljub temu je tokrat prvič igral Schumannove samospeve na pesmi Elisabeth Kulmann. Ko sem dobila note in prebrala tudi pesmi, sem bila popolnoma prevzeta nad lepoto in občutenostjo teh samospevov.
V koncertni spored sem dodala tri samospeve Clare Schumann, ki je bila genialna, a njenih skladb ne slišimo pogosto. Izbrala sem še samospeve Johannesa Brahmsa, ki sem jih pri sebi pustila zoreti, saj je glasba zelo globoka in večplastna, zelo občutena in globoka pa so tudi besedila, ki jih je izbral za samospeve. Tako sem se odločila za tri glasbenike, ki so bili med seboj povezani, zdelo se mi je prav, da izvajam samospeve Clare, Roberta in Johannesa na istem koncertu, tudi glede zvočnih barv v glasbi, pa tudi glede zaporedja samospevov v hitrem in tistih v počasnem tempu, pa samospevov s tišjo, intimnejšo dinamiko,.. Tako sem se odločila za ustvarjanje zgodbe s čustveno napetostjo, do zadnjega Brahmsovega samospeva: Kako sem plul skozi noč, ki ga običajno poje moški, a mi je bil tako zelo všeč, da sem ga izbrala za konec sporeda. Tudi ženska ga lahko poje, saj tudi ona razmišlja, kako je živela, kako želi umreti in morda končati življenje…na koncu se ne ve, ali skoči ali ne… ja, to je sicer težek konec recitala samospevov, a je zelo ganljiv in zame je po vseh zgodbah v teh samospevih tudi zelo smiseln. K obdobju romantike spadajo tudi dramatični notranji boji, pa tudi sicer se ljudje v življenju bojujejo s svojimi nasprotji in težavami…Za dodatek pa sem izbrala zelo ljubek in občuten ljubezenski samospev Clare Schumann z naslovom Ljubiš lepoto?, ki govori o tem, da ne ljubimo človekovega izgleda, ampak je prav ljubiti človeka takšnega, kot je. Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

Sopranistka Mojca Erdmann je pogosto redna gostja na odru Berlinske državne opere, Salzburškega poletnega festivala in festivala v nemškem Baden-Badnu, nastopila je z Berlinskimi filharmoniki, s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia, Kraljevim orkestrom Concertgebouw iz Amsterdama in z Dunajskimi simfoniki. Njeni koncertni in operni posnetki izhajajo pri ugledni založbi Deutsche Grammophon, med njimi so vloge v operah Cosi fan tutte, Zaide, Idomeneo, Figarova svatba, Čarobna piščal in Don Giovanni W. A. Mozarta, iz 20. stoletja Saloma Richarda Straussa (iz leta 1905), in Lulu Albana Berga (iz leta 1935) ter vrsta sodobnih del, ki jih je prva izvedla, kot so: svetovna premiera dela Moj način življenja japonskega skladatelja Toruja Takemicuja, glavna vloga v monodrami Proserpina sodobnega nemškega skladatelja Wolfganga Rihma, in glavna vloga v Rihmovi operi Dioniz, ki so jo leta 2010 premierno izvedli na Salzburškem poletnem festivalu.

Mojca Erdmann je nastopila pod taktirkami vodilnih dirigentov, kot so sir Simon Rattle, Zubin Mehta in Daniel Barenboim. Leta 2012 je pela tudi s filharmoničnim orkestrom iz Strassbourga, ki ga je takrat vodil mednarodno uveljavljeni slovenski dirigent Marko Letonja, sodelovala pa je tudi v vokalno-instrumentalnem delu Insideout sodobnega slovenskega skladatelja Vita Žuraja, ki ga je premierno izvedla s člani ansambla Scharoun iz Berlina pod vodstvom Matthiasa Pintscherja na salzburškem poletnem festivalu leta 2013.

Vir fotografije: Janez Klenovšek, Narodni dom Maribor: www.nd-mb.si


14.09.2023

Kromatika 1: slavnostni koncert ob 60-letnici programa Ars

Uvodno dejanje Kromatike v nekoliko razširjeni koncertni obliki bo pokazalo tudi del značaja programa Ars: povezovanje tradicije in sodobnosti, glasbe in literature, skrb za slovensko glasbeno ustvarjalnost in tudi za najboljše interpretacije železnega repertoarja. Maks Strmčnik je Arsu poklonil uvodno skladbo INTROARS 23, pri kateri bosta sodelovala mojster na historičnih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar. Lana Trotovšek pa se v Kromatiko vrača z Violinskim koncertom Lucijana Marije Škerjanca, delom ki bi s svojo tehtno simfonično izpeljavo in občutljivo spleteno liriko zlahka sodilo med svetovno znane koncertantne uspešnice. Škerjanc se je v svoji glasbi navezoval tudi na francosko tradicijo, večer pa bo sklenil francoski pianist Pascal Rogé, ki je zaslovel tudi s svojimi elegantnimi, stilistično izjemno dodelanimi interpretacijami klavirskih koncertov Camilla Saint-Saënsa. Skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 5 s podnaslovom »Egiptovski« prinaša melodiko in ornamente, ki jih je spodbudilo potovanje po Severni Afriki, medtem ko virtuozen finale zagotavlja bleščeč sklep slavnostnega večera.


08.09.2023

Arsov praznični teden

Osrednji dogodek praznovanja 60-letnice programa Ars bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovom pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Koncert bo v četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sicer pa bomo v okviru praznovanja pripravili še druge dogodke, med drugim bomo podelili nagrado lastovka 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo in odprli razstavo plakatov študentov akademije za likovno umetnost in oblikovanje, posvečeno posebnemu pomenu programa Ars. O prazničnem programu se je z odgovorno urednico Ingrid Kovač Brus pogovarjal Aleksander Čobec.


07.09.2023

Gregor Pompe: radio, ki se usmerja na kulturo in umetnost, je nujno potreben

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


05.09.2023

Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina

»Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer že znano v vsej radijski zgodovini«, v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapiše Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja.« nadaljuje Jan. Današnji Oder, oddajo o sočasnem gledališču, ki se prej kot materialnemu prostoru posveča času in etru eksperimentalne radijske igre, je pred štirimi leti pripravila Petra Tanko. V njem ne teži k zaobjemu vsega obsega eksperimentalnega ustvarjanja na našem radiu, temveč se Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let preteklega stoletja spodbudila in desetletje zatem negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približuje v pogovorih: z Zmagom Frecétom, po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih dimenzij bivanja in temu ustreznih radijskih oblik, in z Igorjem Likarjem, režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko ter literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja in drugih. Oddajo Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina bogatijo tudi pripovedi tonskih mojstrov Mira Marinška in Staša Janeža ter skladatelja in glasbenega urednika Bora Turela ter odlomki iz eksperimentalnih radijskih iger in radijskih iger ustvarjenih po principih eksperimenta. Oddajo uvrščamo v sklop oddaj jubileja Ars 60. Vabimo vas k poslušanju!


31.08.2023

Saša Pavček: na Programu Ars redno poslušam poglobljene oddaje o kulturi

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


24.08.2023

Meta Kušar: od leta 2014 imam noč in dan prižgan samo Program Ars

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


17.08.2023

Janja Majzelj: Program Ars se ne uklanja, zato ker je kulturen

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


03.08.2023

Janko Moder: O preganjankah in izobčenkah

Do pred nekaj leti so se vsaj trije izrazi - pisen, pisan in pismen - uporabljali v smiselnih in naravnih zvezah, potem pa je mahoma vse pišoče in govoreče, vse lektorje in korektorje obsedla prava verska blaznost in zdaj z gorečo vnemo iztrebljajo izraza pisan in pismen ter ju dosledno nadomeščajo z vsemogočnim, dostikrat popolnoma nemogočim pisnim, je pred štirimi desetletji za oddajo Jezikovni pogovori zapisal profesor Janko Moder. Ob letošnji 60. obletnici programa Ars bomo poslušali njegovo oddajo o preganjanih in izobčenih besedah, ki je zanimiva tudi za današnji čas. Oddaja Jezikovni pogovori sodi sicer med najstarejše radijske oddaje. Časopis Slovenski poročevalec jih je napovedoval že leta 1946. Oddajo, ki jo je pripravil profesor Moder, sta brala Ivi Korošec in Radovan Kozmos, urednik je bil Marjan Kovačevič Beltram.


15.08.2023

Verstva - pot na goro

Oddajo Kdo smo tokrat namenjamo predstavitvi uredništva za religije in verstva. To je tretja iz serije oddaj ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS. O tem, kakšen je pomen verskih vsebin na ARS-u, bodo govorili urednik uredništva dr. Tomaž Gerden, urednica Nataša Lang in nekdanji urednik Boštjan Debevec, ki je pred leti prvi urejal in vodil oddaje o verstvih in duhovnosti sploh.


10.08.2023

Kozma Ahačič: med mediji vzgojno najbolj vpliva na jezik radio in med radiji zagotovo Program Ars

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


08.08.2023

Predanost besedi in zvoku: Pavel Lužan in Igor Likar

V drugi oddaji iz serije oddaj ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars bomo predstavili pomembna ustvarjalca radiofonskih zapisov uredništva za radijsko igro, dramaturga Pavla Lúžana in radijskega režiserja Igorja Likarja, oba predana besedi in zvoku s pretanjenim posluhom za radiofonsko izražanje.


03.08.2023

Janez Vodičar: Ob norenju sodobnega sveta si lahko na Programu Ars vzameš nekaj trenutkov za umiritev

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


01.08.2023

Aleš Jan je vse svoje ustvarjalno življenje posvetil radiu

Začenjamo niz pogovorov, ki smo jih v okviru oddaj KDO SMO namenili 60. obletnici tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. V njih bomo predstavili delo posameznih uredništev, ki zaokrožujejo Ars kot program s posluhom za kulturo in človeka v njej. V prvi oddaji predstavljamo radijskega režiserja , dolgoletnega urednika igranega programa ter zaslužnega profesorja Akademije za radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Aleša Jana.


27.07.2023

Josip Vidmar: Obrazi in Kajetan Kovič: Pot v Trento

Letos praznujemo šestdesetletnico programa Ars. Zato vprašanje Kaj imata (med drugim) skupnega Josip Vidmar in Kajetan Kovič, ni pretežko. Med drugim sta – seveda – oba nastopila v oddaji Izšlo je. 18. novembra 1979 je bil na Tretjem programu (takrat še ni bil Ars) objavljen pogovor Andreja Arka z Josipom Vidmarjem, avtorjem spominske zbirke Obrazi (Državna založba Slovenije, 1979). Pri njenem nastanku sta ob avtorju Andreju Arku in gostu Josipu Vidmarju sodelovala še bralka Bojana Avsenak in mojster zvoka Igor Otavnik. Žal v arhivu ni niti ene oddaje Izšlo je, ki jo je zasnoval Ciril Stani (zasnoval je vsaj še dve paradni oddaji tretjega programa Radia Slovenija, Naše znanstvenike pred mikrofonom in Naše umetnike pred mikrofonom). Njegovo delo je nadaljeval Andrej Arko; njegov intervju z Josipom Vidmarjem je najstarejša ohranjena oddaja Izšlo je v arhivu. V radijskem arhivu pa je kopica oddaja, ki jih je od zgodnjih devetdesetih let dalje pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Ena izmed njih je tudi njegov pogovor s pesnikom, esejistom, pisateljem, prevajalcem in urednikom Kajetanom Kovičem, avtorjem romana Pot v Trento (Pomurska založba, 1994); pri nastanku oddaje (predvajana je bila 15. novembra 1994) je sodeloval tudi Slobodan Kaloper, bralec odlomka iz Kovičeve knjige. Pod črto: ob Arsovem jubileju vas vabimo na potovanje v ne tako oddaljeno preteklost.


26.05.2023

Polona Juh: Program Ars je eden redkih otokov kvalitetne besede, pesmi, literature in glasbe

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


26.05.2023

Tine Hribar: Program Ars poslušam vsak dan, zame je to odločilni program

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


21.07.2023

Body and the East je ena od prelomnih razstav, ki so bile predstavljene v Likovnih odmevih

Ob 60. obletnici progama Ars se oziramo v preteklost oddaje Likovni odmevi in izpostavljamo eno od oddaj iz arhiva, ki sega vse v leto 1990. Oddajo je zasnovala Maja Žel Nolda in bila skoraj štiri desetletja tudi njena urednica, vse od svojih začetkov pa je namenjena vizualni umetnosti – pogosto predvsem razstavam. Ena od prelomnih razstav, ki so bile predstavljene, je tudi Body and the East – od šestdesetih let do danes, ki jo je leta 1998 v Moderni galeriji pripravila Zdenka Badovinac. Velja za prvi pregled umetnosti body arta na področju Vzhodne Evrope od 1960 dalje, na njej pa je sodelovalo več kot 80 umetnikov iz 14 držav Vzhodne Evrope, med njimi tudi Marina Abramović. Razstava je nakazala usmeritev Moderne galerije pod vodstvom Zdenke Badovinac v različne avantgardne tradicije v sodobni umetnosti ter v umetnost Vzhodne Evrope, kar zaznamuje tudi zbirko Arteast2000+, ki jo je kustosinja in teoretičarka zasnovala nekoliko pozneje. O razstavi Body and the East se je leta 1998 z Zdenko Badovinac pogovarjala Maja Žel Nolda. Foto: kolaž: logotip Ars 60 in fotografija z rastave Body and the East (Lado Mlekuž, Matija Pavlovec / Moderna galerija, Ljubljana; vir: FB stran Moderna galerija)


26.05.2023

Tanja Tuma: Program Ars je najlepše in največje okno kulture in umetnosti v svet

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


26.05.2023

Aleš Šteger: Program Ars nas postavlja kot kulturno nacijo na zemljevid razvitih zahodnih družb

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


10.07.2023

Pogled v preteklost oddaje

Pogovor z Andrejem Arkom, urednikom oddaje S knjižnega trga v letih 1980 do 1992.


Stran 1 od 4
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov