Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tudi pri corsi je noč nepomembna

08.02.2020

Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.

Matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov, zdaj jih ima tudi nova corsa.

V naslednjih nekaj oddajah se bomo še malo pozorneje sprehodili med udeleženci letošnjega finala za Slovenski avto leta. Lahko se zgodi, da smo v vročici bitke kaj spregledali ali izpustili, tako bomo počasi vsem tem avtomobilom namenili še nekaj pozornosti. Zaslužili so si jo. Danes gremo k drugemu mestu in Oplovi Corsi. Žal izbor sam ne pozna stopničk oziroma srebrne medalje, toda to uspeha Corse ne zmanjšuje. Povedano drugače: danes se bomo posvetili stvarem, zaradi katerih je bila druga, ne tistim, zaradi katerih ni bila prva.

Najprej večno vprašanje, ki si ga bomo ob združitvah koncernov vedno znova zastavljali: »Koliko je v Corsi Peugeotove dvestoosmice? Teoretično si delita platformo, praktično pa je čutiti bolj malo francoskega vpliva. Še posebno zato, ker smo od blizu spoznali že tudi novega Francoza; o tem bomo poročali prihodnjič.

Corsa v šesti generaciji je samosvoj avtomobil; v tem razredu je sicer težko zapisati, da poseben, saj so bile preigrane že skoraj vse tehnološke, pa tudi oblikovne možnosti. Pa vendar je načrtovalcem uspelo narediti Corso privlačno. Šesto neprimerno bolj kot peto. Tudi če odmislimo estetske možnosti personalizacije in če jo ugledamo preprosto v eni sami, nevtralni barvi, gre za lep, skladen avto. Odkar se je razred malih avtomobilov prelevil v čudovitega, predvsem pa velikega metulja, so avtomobili v njem in tako tudi Corsa veliko samozavestnejši. Prostor tudi oblikovalcem notranjosti omogoča sladkorčke, ki so bili še pred časom nepredstavljivi. Recimo veliki osrednji zaslon, ki kraljuje notranji podobi avtomobila. Da ne pozabimo na tehniko; matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov in Corsa jih je dobila; tako tudi pri corsi noč – preprosto povedano – naredijo nepomembno.

Motor je posebna zgodba. Iz naših ust so pogosto prihajale kritike na račun trivaljnikov, češ da gre le za marketinško pokvarjene štirivaljnike, ki nimajo pravega poslanstva ter ne prinašajo nobenih tehnoloških prednosti, pa tudi okoljskih ne. Trivaljnik v Corsi, z njim se bomo še srečali, pa pomeni korak naprej. Ker je tih, je značilnega in nadležnega ropota treh valjev malo; tudi v 75-kilovatni izpeljanki je še kako potenten, hkrati pa varčen in absolutno okoljsko sprejemljiv. Ob asistenci šeststopenjskega menjalnika in za dober stot nižji teži, kot jo ima predhodnica, je Corsa šeste generacije izjemno vodljiv, poskočen in za vožnjo prijazen avtomobil. Ne nazadnje: srebrna medalja je velikanski uspeh, pogosto za mnoge pomeni kar zlato.

Avtomobilska industrija se je morala začeti povezovati z različnimi ponudniki, ki, vsak po svoje, skušajo osvojiti delček avtomobila – dnevne sobe na štirih kolesih. Moderne tehnologije omogočajo, da različne vsebine pridejo v avtomobil, tudi tiste za zabavo. Med temi se je pred kratkim predstavil tudi Sony, ki poskuša s ponudbo svojih vsebin, predvsem v električnih avtomobilih. Računajo namreč, da bodo vozniki čas, ko bodo recimo polnili baterijo svojega avtomobila, lahko zapolnili tudi za spremljanje zabavnih vsebin, ki jih ponuja Sony.


Avtomobilsko prometne minute

864 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Tudi pri corsi je noč nepomembna

08.02.2020

Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.

Matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov, zdaj jih ima tudi nova corsa.

V naslednjih nekaj oddajah se bomo še malo pozorneje sprehodili med udeleženci letošnjega finala za Slovenski avto leta. Lahko se zgodi, da smo v vročici bitke kaj spregledali ali izpustili, tako bomo počasi vsem tem avtomobilom namenili še nekaj pozornosti. Zaslužili so si jo. Danes gremo k drugemu mestu in Oplovi Corsi. Žal izbor sam ne pozna stopničk oziroma srebrne medalje, toda to uspeha Corse ne zmanjšuje. Povedano drugače: danes se bomo posvetili stvarem, zaradi katerih je bila druga, ne tistim, zaradi katerih ni bila prva.

Najprej večno vprašanje, ki si ga bomo ob združitvah koncernov vedno znova zastavljali: »Koliko je v Corsi Peugeotove dvestoosmice? Teoretično si delita platformo, praktično pa je čutiti bolj malo francoskega vpliva. Še posebno zato, ker smo od blizu spoznali že tudi novega Francoza; o tem bomo poročali prihodnjič.

Corsa v šesti generaciji je samosvoj avtomobil; v tem razredu je sicer težko zapisati, da poseben, saj so bile preigrane že skoraj vse tehnološke, pa tudi oblikovne možnosti. Pa vendar je načrtovalcem uspelo narediti Corso privlačno. Šesto neprimerno bolj kot peto. Tudi če odmislimo estetske možnosti personalizacije in če jo ugledamo preprosto v eni sami, nevtralni barvi, gre za lep, skladen avto. Odkar se je razred malih avtomobilov prelevil v čudovitega, predvsem pa velikega metulja, so avtomobili v njem in tako tudi Corsa veliko samozavestnejši. Prostor tudi oblikovalcem notranjosti omogoča sladkorčke, ki so bili še pred časom nepredstavljivi. Recimo veliki osrednji zaslon, ki kraljuje notranji podobi avtomobila. Da ne pozabimo na tehniko; matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov in Corsa jih je dobila; tako tudi pri corsi noč – preprosto povedano – naredijo nepomembno.

Motor je posebna zgodba. Iz naših ust so pogosto prihajale kritike na račun trivaljnikov, češ da gre le za marketinško pokvarjene štirivaljnike, ki nimajo pravega poslanstva ter ne prinašajo nobenih tehnoloških prednosti, pa tudi okoljskih ne. Trivaljnik v Corsi, z njim se bomo še srečali, pa pomeni korak naprej. Ker je tih, je značilnega in nadležnega ropota treh valjev malo; tudi v 75-kilovatni izpeljanki je še kako potenten, hkrati pa varčen in absolutno okoljsko sprejemljiv. Ob asistenci šeststopenjskega menjalnika in za dober stot nižji teži, kot jo ima predhodnica, je Corsa šeste generacije izjemno vodljiv, poskočen in za vožnjo prijazen avtomobil. Ne nazadnje: srebrna medalja je velikanski uspeh, pogosto za mnoge pomeni kar zlato.

Avtomobilska industrija se je morala začeti povezovati z različnimi ponudniki, ki, vsak po svoje, skušajo osvojiti delček avtomobila – dnevne sobe na štirih kolesih. Moderne tehnologije omogočajo, da različne vsebine pridejo v avtomobil, tudi tiste za zabavo. Med temi se je pred kratkim predstavil tudi Sony, ki poskuša s ponudbo svojih vsebin, predvsem v električnih avtomobilih. Računajo namreč, da bodo vozniki čas, ko bodo recimo polnili baterijo svojega avtomobila, lahko zapolnili tudi za spremljanje zabavnih vsebin, ki jih ponuja Sony.


03.10.2020

Črni ogljik je resen onesnaževalec

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.


26.09.2020

Teden mobilnosti

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


19.09.2020

Znanilci sprememb v mestni mobilnosti

Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.


12.09.2020

Kitajci ne marajo vonja po preznojenih nogavicah

Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.


05.09.2020

Pol ure polnjenja, 470 kilometrov dosega in cena pod 30 tisočakov

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


29.08.2020

Slovenci vozimo relativno nove avtomobile

Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.


22.08.2020

V Francoski vasici se vsi vozijo na elektriko

Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.


08.08.2020

Pes dobro vpliva na voznika

Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.


01.08.2020

Hibrid ni eden, hibridov je več

Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.


25.07.2020

Asistenčnim sistemom še ne zaupamo

Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.


18.07.2020

Asistenčni sistemi na dveh kolesih

Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.


11.07.2020

Novosti iz Forda, Audija in Toyote

Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.


04.07.2020

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti?

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.


30.12.2021

APM 1. 1. 2022

Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.


27.06.2020

Ali smo pripravljeni na avtonomno vožnjo

Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.


20.06.2020

Prevoz koles na avtomobilu

Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.


13.06.2020

Andrej Brglez: Mobilnost jutrišnjega dne mora biti javno dobro

O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.


13.06.2020

Gremo mi na elektriko

Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.


12.06.2020

Brezplačen javni prevoz

Ideja je enostavna. Brezplačen javni prevoz bi v teoriji moral k uporabi pritegniti več ljudi, kar pomeni, da bi jih posledično več pustilo svoje avtomobile doma. Temu pa sledi niz ugodnih vplivov: prevozne mestne vpadnice, ki bi zapovrh proizvajale manj hrupa in izpustov; mestna središča v katerih bi hitreje našli parkirno mesto, namesto dodatnih parkirišč pa bi nekatere površine lahko ozelenili. Razmišljamo o možnostih za uvedbo v Sloveniji in pregledamo izkušnje iz tujine.


12.06.2020

Souporaba vozil po epidemiji

oronavirus je vplival tudi na področje souporabe vozil – torej tistih storitev, ki vam omogočajo vožnjo z avtomobilom, brez da bi si ga dejansko lastili. Platforme, ki ponujajo take storitve, so v preteklih letih hitro rasle, epidemija pa jih je seveda ustavila. S sogovorniki razmišljamo o tem, kakšna je pot naprej. Gosta: Marko Javornik (Voyego) in Tadej Martinčič (prevoz.org).


Stran 9 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov