Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

OI tudi promocija mobilnosti

11.08.2021

Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.

Tokrat je sodelovanje pri organizaciji transportov na OI v Tokiu prevzela Toyota in izkoristila priložnost za promocijo najnovejših tehnologij znamke.

Danes še enkrat opozorimo, da so olimpijske igre vedno izjemno pomemben poligon za promocijo avtomobilskih proizvajalcev. Andrej Brglez spomni, da se to, da neka avtomobilska znamka prevzame vse dogajanje v zvezi z mobilnostjo, dogaja že kar lep čas. Tokrat je v Tokiu to vlogo prevzela Toyota, ki je prikazala, kakšne so možnosti že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti.

Suzukijev model SX4 s-cross je, lahko rečemo, nadaljevanje Suzukijeve usmeritve, ki je ponuditi tržišču praktičen, prostoren in uporaben avtomobil, ki je tudi zanesljiv, ravno prav moderen in seveda ne predrag. Tako na pogled ga morda še najbolj zaznamuje kar malo drzno oblikovana maska, a ga zato hitro prepoznamo, sicer pa je tudi tu zdaj že kar obvezna oprema LED-tehnologija tako spredaj kot zadaj. V notranjosti ogrevani usnjeni sedeži, dvopodročna samodejna klima, nastavljiv zadnji sedežni naslon v dveh kotih, pa tempomat in v najvišjem rangu opreme tudi parkirni senzorji, ki smo se jih zdaj že navadili pri vseh novodobnih avtomobilih. Prtljažnik s 430 litri prostornine ni tako majhen. Tudi pri Suzukiju ponujajo možnost t. i. blagega hibrida, kar pomeni, da elektromotor pomaga 1,4-litrskemu 95-kilovatnemu turbobencinskemu motorju – ta se zato lahko bolje odziva, deluje bolj uglajeno. Samo na elektriko pa ne gre.  Zanimivo je tudi, da hibridna tehnologija poskrbi, da se bencinski motor po tem, ko ga sistem Start & Stop izklopi, spet zažene izjemno tiho, praktično nezaznavno. Kombinacija je možna v povezavi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Povprečna poraba se brez težav spusti pod šest litrov. Z gumbom lahko enostavno izbiramo tudi med štirimi različnimi načini vožnje in ne pozabimo omeniti, da pri Suzukiju cenimo tudi pogon na vsa štiri kolesa.

V naših programih se, vsaj v poletnem času, posvečamo tudi voznikom enoslednih vozil. Ne le v skrbi za njihovo varnost, saj gre, tako od preostalih udeležencev v prometu kot tudi glede njih samih, pogosto za najranljivejšo skupino na cesti. Ampak da ne bomo vožnje z motorjem le diabolizirali, se posvetimo tudi užitkom, ki jih ta ponuja milijonom motoristov po vsem svetu. Dejstvo je, da se evropski motorist stara. Ta aksiom je krepko spremenil tudi industrijo in če so včasih proizvajalci narekovali smernice, je danes nasprotno. Postarani jezdeci jeklenih konjičkov si želijo miru, praznih cest, varnosti in glede na padajočo kondicijo in vzpenjajoči se ego tudi mogočen stroj med nogama. Trend "retromotociklov" je v gromozanskem porastu in grozi, da bo s prestola vrgel še do včeraj nepremagljive velike endure.

Naš motoristični trg je še divji in nestrukturiran, vsekakor korak za tem, kako se vedejo in kaj ponujajo trgovci z avtomobili, a nekako nam je uspelo izbrskati beemvejev izbor motociklov za letošnjo sezono; med njimi pa nam je v oko takoj padel zajetni R-18 – retro v najbolj žlahtnem pomenu besede. Če bo poletje dopuščalo, bomo kakšno rekli tudi o njegovem ideološkem sorodniku, že uveljavljenem "nine- t", a R-18 je povsem drugačna žival. Mogočno boksarsko srce, raztegnjeno do 1800 kubičnih centimetrov, nizka, podolgovata linija predvojnih modelov te bavarske tovarne, vse to pomešano s podobo dvokolesnih križark ameriških avtocest iz petdesetih let. Zanimivo, a R-18, čeprav umetno postaran, deluje zelo sveže in privlačno. Kako se pelje? Čeprav se sedi nizko, nizko je posledično tudi težišče, to ni motocikel za začetnika. Šovinistično zapišimo, da niti ne za nežnejši spol, ki se tudi vse pogosteje odloča sesti na motor. Manevriranje na mestu zahteva spretnost in golo moč, čim pa motor steče, postane vožnja lahkotna. In tudi prepišna, saj se spodobi, da je motor brez vsake vetrne zaščite, čeprav je mogoče dobiti tudi izpeljanko s šipico in stranskimi torbami. Nekatere elemente vožnje je mogoče nastavljati in čeprav je merilec hitrosti hkrati tudi boren zaslon, je pregled nad funkcijami motocikla izjemen. Izjemna je tudi končna obdelava, navdušujejo pa zelo lepo vkomponirana sodobna pomagala, ki ne motijo retro videza. Eno takšnih je recimo blažilec krmila. R-18 ni le odgovor na trend, ki preplavlja motoristični trg. Ker gre za enega najbolj tradicionalnih proizvajalcev motornih koles na svetu, lahko mirne vesti zapišemo, da z njim BMW išče tudi delček lastne pozabljene ali vsaj zanemarjene preteklosti.


Avtomobilsko prometne minute

863 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

OI tudi promocija mobilnosti

11.08.2021

Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.

Tokrat je sodelovanje pri organizaciji transportov na OI v Tokiu prevzela Toyota in izkoristila priložnost za promocijo najnovejših tehnologij znamke.

Danes še enkrat opozorimo, da so olimpijske igre vedno izjemno pomemben poligon za promocijo avtomobilskih proizvajalcev. Andrej Brglez spomni, da se to, da neka avtomobilska znamka prevzame vse dogajanje v zvezi z mobilnostjo, dogaja že kar lep čas. Tokrat je v Tokiu to vlogo prevzela Toyota, ki je prikazala, kakšne so možnosti že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti.

Suzukijev model SX4 s-cross je, lahko rečemo, nadaljevanje Suzukijeve usmeritve, ki je ponuditi tržišču praktičen, prostoren in uporaben avtomobil, ki je tudi zanesljiv, ravno prav moderen in seveda ne predrag. Tako na pogled ga morda še najbolj zaznamuje kar malo drzno oblikovana maska, a ga zato hitro prepoznamo, sicer pa je tudi tu zdaj že kar obvezna oprema LED-tehnologija tako spredaj kot zadaj. V notranjosti ogrevani usnjeni sedeži, dvopodročna samodejna klima, nastavljiv zadnji sedežni naslon v dveh kotih, pa tempomat in v najvišjem rangu opreme tudi parkirni senzorji, ki smo se jih zdaj že navadili pri vseh novodobnih avtomobilih. Prtljažnik s 430 litri prostornine ni tako majhen. Tudi pri Suzukiju ponujajo možnost t. i. blagega hibrida, kar pomeni, da elektromotor pomaga 1,4-litrskemu 95-kilovatnemu turbobencinskemu motorju – ta se zato lahko bolje odziva, deluje bolj uglajeno. Samo na elektriko pa ne gre.  Zanimivo je tudi, da hibridna tehnologija poskrbi, da se bencinski motor po tem, ko ga sistem Start & Stop izklopi, spet zažene izjemno tiho, praktično nezaznavno. Kombinacija je možna v povezavi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Povprečna poraba se brez težav spusti pod šest litrov. Z gumbom lahko enostavno izbiramo tudi med štirimi različnimi načini vožnje in ne pozabimo omeniti, da pri Suzukiju cenimo tudi pogon na vsa štiri kolesa.

V naših programih se, vsaj v poletnem času, posvečamo tudi voznikom enoslednih vozil. Ne le v skrbi za njihovo varnost, saj gre, tako od preostalih udeležencev v prometu kot tudi glede njih samih, pogosto za najranljivejšo skupino na cesti. Ampak da ne bomo vožnje z motorjem le diabolizirali, se posvetimo tudi užitkom, ki jih ta ponuja milijonom motoristov po vsem svetu. Dejstvo je, da se evropski motorist stara. Ta aksiom je krepko spremenil tudi industrijo in če so včasih proizvajalci narekovali smernice, je danes nasprotno. Postarani jezdeci jeklenih konjičkov si želijo miru, praznih cest, varnosti in glede na padajočo kondicijo in vzpenjajoči se ego tudi mogočen stroj med nogama. Trend "retromotociklov" je v gromozanskem porastu in grozi, da bo s prestola vrgel še do včeraj nepremagljive velike endure.

Naš motoristični trg je še divji in nestrukturiran, vsekakor korak za tem, kako se vedejo in kaj ponujajo trgovci z avtomobili, a nekako nam je uspelo izbrskati beemvejev izbor motociklov za letošnjo sezono; med njimi pa nam je v oko takoj padel zajetni R-18 – retro v najbolj žlahtnem pomenu besede. Če bo poletje dopuščalo, bomo kakšno rekli tudi o njegovem ideološkem sorodniku, že uveljavljenem "nine- t", a R-18 je povsem drugačna žival. Mogočno boksarsko srce, raztegnjeno do 1800 kubičnih centimetrov, nizka, podolgovata linija predvojnih modelov te bavarske tovarne, vse to pomešano s podobo dvokolesnih križark ameriških avtocest iz petdesetih let. Zanimivo, a R-18, čeprav umetno postaran, deluje zelo sveže in privlačno. Kako se pelje? Čeprav se sedi nizko, nizko je posledično tudi težišče, to ni motocikel za začetnika. Šovinistično zapišimo, da niti ne za nežnejši spol, ki se tudi vse pogosteje odloča sesti na motor. Manevriranje na mestu zahteva spretnost in golo moč, čim pa motor steče, postane vožnja lahkotna. In tudi prepišna, saj se spodobi, da je motor brez vsake vetrne zaščite, čeprav je mogoče dobiti tudi izpeljanko s šipico in stranskimi torbami. Nekatere elemente vožnje je mogoče nastavljati in čeprav je merilec hitrosti hkrati tudi boren zaslon, je pregled nad funkcijami motocikla izjemen. Izjemna je tudi končna obdelava, navdušujejo pa zelo lepo vkomponirana sodobna pomagala, ki ne motijo retro videza. Eno takšnih je recimo blažilec krmila. R-18 ni le odgovor na trend, ki preplavlja motoristični trg. Ker gre za enega najbolj tradicionalnih proizvajalcev motornih koles na svetu, lahko mirne vesti zapišemo, da z njim BMW išče tudi delček lastne pozabljene ali vsaj zanemarjene preteklosti.


18.12.2021

Dojenček najlažje zaspi v dizlu

Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.


11.12.2021

Zakaj smo se odvezali

Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.


04.12.2021

Tudi v vodiku je prihodnost

Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.


27.11.2021

Katrca jih ima 60

Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.


20.11.2021

Starejši naj ostanejo čim dlje mobilni

Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.


12.11.2021

Most med prometno kulturo in kulturo pitja

Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.


06.11.2021

Moralna teža avtomobila

V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.


30.10.2021

Z električnega kolesa v hibridni avtomobil

Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.


23.10.2021

Kako voziti ekološko s hibridom

V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.


16.10.2021

Tudi avtomobilska tehnologija pridobiva sekunde

Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.


09.10.2021

Ponovno na izpitno vožnjo

Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".


02.10.2021

Ni vse v elektriki

Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.


25.09.2021

Kolesa so vse težja in hitrejša

Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.


18.09.2021

Sprememba potovalnih navad je nujna

Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.


11.09.2021

Vedno bolj priljubljene so kraje katalizatorjev

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.


04.09.2021

Avtomobilski saloni se spreminjajo

Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.


28.08.2021

Poreklo avtomobilov

Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.


20.08.2021

Mnogi se veselijo vožnje čez rdečo

Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.


18.08.2021

Mnogi se veselijo vožnje čez rdečo

Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.


Stran 6 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov