Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za klekljanje potrebujemo ovalno blazino ali 'bulo', košaro ali podstavek, na katerem sloni bula, kleklje - posebno oblikovane lesene paličice, na katere je navit sukanec, bucike in vzorec, t. i. »papir'c«. Ta obrt zahteva veliko potrpljenja, vztrajnosti in časa, pravi Nevenka Malnič iz Doblarja, ki že več kot 20 let vodi klekljarsko skupino. Ljubezen do ročnega dela je v vseh teh letih ustvarila tudi mnoge nepozabne trenutke. Njihove čipke občudujemo vsepovsod po Sloveniji. Trenutno izdelujejo čipke za mašne plašče ob 1500-letnici koprske škofije. Nevenka Malnič je Boštjanu Simčiču z velikim navdušenjem pokazala svojo zbirko čipk. To, da je sorazmerno hitro postala mojstrica, ni presenetljivo, saj so jo, kot pravi, te male umetnine zasvojile.
1473 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Za klekljanje potrebujemo ovalno blazino ali 'bulo', košaro ali podstavek, na katerem sloni bula, kleklje - posebno oblikovane lesene paličice, na katere je navit sukanec, bucike in vzorec, t. i. »papir'c«. Ta obrt zahteva veliko potrpljenja, vztrajnosti in časa, pravi Nevenka Malnič iz Doblarja, ki že več kot 20 let vodi klekljarsko skupino. Ljubezen do ročnega dela je v vseh teh letih ustvarila tudi mnoge nepozabne trenutke. Njihove čipke občudujemo vsepovsod po Sloveniji. Trenutno izdelujejo čipke za mašne plašče ob 1500-letnici koprske škofije. Nevenka Malnič je Boštjanu Simčiču z velikim navdušenjem pokazala svojo zbirko čipk. To, da je sorazmerno hitro postala mojstrica, ni presenetljivo, saj so jo, kot pravi, te male umetnine zasvojile.
Med počitnicami je v številnih mestih po svetu mogoče obiskovati tudi poletne šole jezika. Prva takšna šola, oziroma jezikovni tečaj, bo letos tudi v Piranu. Mladostniki in odrasli se bodo od 27. junija do 8. julija lahko spoznavali s švedščino, od 11. do 15. julija pa še z italijanščino. Poletno šolo si je omislil mladi Pirančan, po izobrazbi sicer pianist, Sven Lidén, ki je po mami Slovenec, po očetu pa Šved. Organizacijo tečajev je prevzel Zavod Šolt. Na njegovi spletni strani so dosegljive tudi vse informacije o obeh tečajih. Svena Lidéna pa je pred mikrofon povabila Lea Širok. Foto: Osebni arhiv Sven Lidén.
Tudi letošnje koprsko poletje bo ovenčano z glasbenimi biseri. Tako kot v minulih letih bo prizorišče skoraj vseh sredinih koncertov Kapodistriasov trg na dvorišču Pokrajinskega arhiva v Kopru, festivalsko dogajanje pa se bo letos začelo že konec junija. Tokrat bo festival ponudil nekaj edinstvenih dogodkov,zaznamovala pa ga bodo preverjena imena slovenske in tudi svetovne glasbene scene. Letošnjo izvedbo festivala je predstavil Iztok Novak. Foto: Jakob Bužan
Vroč poletni teden se je začel s pogovorom s Potojnčanom Maticem Marentičem, ki je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Nova stran'.
Maja Pavić in Maja Mesić Štrubelj sta mladi mami dveh fantkov, Luka in Lukasa, ki sta se rodila s srčno napako. Kot vse starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami, tudi njiju zanima VSE v zvezi s srčnimi napakami. Sta se pa znašli pred številnimi izzivi, kje najti informacije, kje najti starše s podobnimi izkušnjami, s kom se povezati, da bi jima bilo vsaj nekoliko lažje na tej poti. Nato sta se srečali, naredili načrt in se odločili ponuditi to, kar jim tako zelo primanjkuje. Odprli sta stran S srcem za srčke na platformi Facebook in zdaj še na spletu stran www.srcki.si, kjer sta združili informacije, podporo, zgodbe, intervjuje, ugodnosti za srčne otroke, pa še marsikaj.
Če bi vas vprašali, da opišite vonj poletja, kaj bi odgovorili? Bi morda omenili meliso, rman, šetraj, lovor, cipreso, istrsko sivko, rožmarin ali smilj? Gre namreč za rastline, ki jih v Istri ne manjka. Poleg nasadov oljk in vinskih trt je zadnja leta v Istri opaziti čedalje več vrtov prav z avtohtonimi zelišči in dišavnicami. H gojenju teh za telo in dušo blagodejnih rastlin sta kmete spodbudili predvsem ugodna klima in preprostost gojenja. Večine namreč ni potrebno tretirati, saj si zaščito proti škodljivcem in boleznim ustvarijo sama. Kako oziroma kdaj jih lahko spoznate tudi vi in kaj vse se iz njih lahko izdela, je povedala Jana Bergant, ki pravi, da je svoje poslanstvo našla v gojenju avtohtonih istrskih zeliščih in dišavnic v dolini Dragonje. Bergantova ta konec tedna organizira Dneve odprtih vrat zeliščnih kmetij in vrtov Istre.
Nedavno je Pariz gostil 82. redno skupščino krovne evropske študentske organizacije - European Students' Union (ESU), kjer je bil za člana izvršnega odbora izvoljen slovenski predstavnik, Koprčan Andrej Pirjevec. Z njim se je pogovorila Anita Urbančič.
Prva letošnja poletna Pesem in pol je postala Neimenovana novomeških mladcev Plateau.
Drill a.k.a. Bolani doktor po albumih Vokalni dirigent, Nuklearna zima, Tramontana besed in Ribolov z dinamitom predstavlja svoj peti samostojni album. Tokratni album nosi ime Rojeni da blestimo. Ta izolski MC, producent in tekstopisec je v album vložil štiri leta dela, kako je potekalo snemanje in kako se album razlikuje od svojih predhodnikov, pa je predstavil Iztoku Novaku.
V studiu smo gostili pravnico, pesnico, ljubiteljska fotografinjo Majo Pišot Cvikel. Pred kratkim je izšla njena druga pesniška zbirka z naslovom Pomoli srca. Njene pesmi so polne morja, ljubezni in zavedanja minljivosti, vsa ta občutja in spoznanja spretno prelije na papir.
Ta konec tedna poteka v Istri 29. evropsko srečanje motoristov Harley Davidson, ki predstavlja vrhunec dogodkov na njihovem letnem koledarju. Prav zdaj se motoristi premikajo med vasicami in mesti ob morju. Mi smo pa priložnost izkoristili za pogovor s Karen Davidson, pra-pravnukinjo enega od soustanoviteljev podjetja, Williama Davidsona. Razkrila nam je, kako si je kot oblikovalka utrla pot v družinskem podjetju, v pogovoru pa spoznamo, da je njen namen delovanja sila preprost: razbiti stereotip, da so motorji Harley Davidson domena belih in tetoviranih moških. Če poenostavimo: Karen Davidson si prizadeva tudi ženske spraviti na te prijazne cestne pošasti. Kako ji uspeva spoznate v naslednjih minutah.
Širok nasmeh na rdeči preprogi in zmaga v kategoriji kratkih filmov spletne platforme TIK TOK, ki je letos prviča postala tekmovalna kategorija festivala - to je Matej Rimanič iz Kopra, 22 letni študent, optimizma poln fant, ki ljubi humor in je filmski samouk. Njegove sanje nimajo meja. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič.
Svet v morju besed je naslov osrednjega dogodka ob 30. rojstnem dnevu knjigarne in založbe Libris iz Kopra, ki je med nami pognala korenine in je stičišče za ljubitelje lepe besede takrat, ko knjigo izberejo in kupijo, ko se udeležijo katerega od številnih dogodkov, povezanih s knjigo, ko berejo knjige njihove založbe, povezane z Istro . Na dan Primoža Trubarja, avtorja prve slovenske knjige so praznovali, o njihovem delu pa se Nataša Benčič pogovarja z direktorico Librisa, Ingrid Celestina.
Četrt stoletja glasbenega ustvarjanja zaokrožuje Iztok Cergol, tržaški multiinštrumentalist, član različnih zasedb. Večino bo pospremil na četrtkovem nastopu v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Tako se bodo v enem večeru, poimenovanem 'En kvartin muzike in pet iztočnic za dobro delo', na odru zvrstili Kraški ovčarji, Vlado Kreslin z Malimi bogovi, Grešni kozli, Zmelkoow in Ansambl Ikebana, ki jih bo Žan Papič povezal v Cergolovo življenjsko zgodbo, v kateri se je nič hudega sluteč znašel tudi Rudi Bučar.
Izdelki, ki so priče naše dediščine, prepogosto ne najdejo pravega mesta: založeni kmečki pripomočki, ki niso več v uporabi, kuhinjski lonci, ki so jih nadomestili novejši, oblačila, ki dišijo po preteklosti... S spoštovanjem do tistih, ki so jih naredili in uporabljali nekoč, sta jih več let zbirala Albin in Olga Franca iz Dekanov. Najprej na svojem dvorišču, v omarah in pod nadstreški. Zdaj pa je dozorel čas, da sta jih uredila in primerno predstavila - v objektu na dvorišču svoje hiše, za katerega pravita, da je Muzej življenja v Istri
Evropska unija si dejavno prizadeva izboljšati digitalno okolje v korist vseh Evropejcev in Evropejk. Zoran Poznič, vodja laboratorija v mariborski Kibli, govori kar o humanizaciji tehnologij. Ta pojem zaobjema vpeljevanje novih tehnologij, ki presegajo presnemavanje ali skeniranje - nanju namreč pomisli povprečen človek ob omembi besede 'digitalizacija'.
V Kopru, Sežani, Ankaranu, Izoli, Piranu in Pulju bo od 5. do 27. junija potekal 29. Primorski poletni festival (PPF), na katerem se bo zvrstilo 56 dogodkov, kar pomeni več kot en dogodek na dan. Festival v gostiteljska mesta prinaša gledališke predstave, razstave, koncerte in javne debate. Festival je predstavila Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper.
Do sredine junija na Goriškem poteka mesec špargljevih jedi, ki se mu je pridružilo 12 gostincev. Nekateri izmed njih so minuli četrtek na skrivni lokaciji pokazali, kaj znajo pričarati na krožnikih. Več vam razkrije Eva Furlan.
"V Bruslju se dogajajo zapletene stvari, zelo težavne stvari, stvari, ki dajejo vtis, da jih nikoli ne boš razumel. In kot dopisnik moraš te stvari predstaviti in pojasniti v minuti in pol." V nizu oddaj Evropa danes, Evropa jutri, ki jih naš radio pripravlja v sodelovanju z Europe Direct Koper-Capodistria smo poklicali v Bruselj in se pogovarjali z novinarko in dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.
Izr. prof. dr. Borut Klabjan je vodja ERC Advanced grant projekta, edinega, ki so ga slovenski znanstveniki uspeli pridobiti s področja humanistike in družboslovja. Projekt je vreden 2,5 milijona evrov. »Veseli me, da bom lahko s svojim projektom pripomogel k poglabljanju in širjenju pestrejše podobe evropske preteklosti in spomnil domačo ter mednarodno javnost, da je obstajal čas in prostor, kot je bilo območje Alpe-Jadran v času hladne vojne, ko so države, družbe in posamezniki medsebojno uspeli sodelovati kljub različnim političnim, vojaškim, gospodarskim in družbenim modelom. Projekt »Odprte meje« (Open Borders) ima namen preučiti mnogotere oblike povezovanja, ki so zaznamovale vsakdan območja Alpe-Jadran. Na tak način želi opozoriti na potrebo po razumevanju preteklosti evropske celine, ki presega črno-bele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod ter ponuditi bolj razvejano sliko Evrope od konca druge svetovne vojne do danes.«
Sredi maja je Anika Horvat poslala na radijske postaje novo skladbo, v kateri z optimizmom in s pozitivno energijo zre v prihodnost in napoveduje nov ustvarjalni zagon. Tako je zapisala: "Da boste razgibano vstopili v poletje 2022! Jaz bom veliko plesala, pela in to želim tudi vam, da s petjem in plesom preženete skrbi in slabo voljo. Vse bo še dobro, vaša Anika."
Neveljaven email naslov