Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
"Treba bo vpeti vse sile, da bo po koncu koronakrize okolje postalo eden od ključnih izzivov politike in družbe, sicer bo zelo slabo," opozarjata biolog prof. Tom Turk in klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj in biokemik prof. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne.
"Podnebne spremembe so letos dobile nov zagon, porušili smo toliko rekordov: imeli smo najtoplejše mesece, najvišjo morsko gladino, več izjemnih dogodkov, ki so odnašali človeška življenja. Vreme vzame več življenj kot vojne in tudi kot koronavirus." - dr. Lučka Kajfež Bogataj
V oddaji pretresamo tudi odlomke nedavno izdane knjige A Life on Our Planet Davida Attenborougha in istoimenskega dokumentarca. "Narava brez človeka zlahka preživi. Planet rešujemo zaradi sebe, ne zaradi planeta. Dokler to ne bo prišlo v zavest ljudi, se ne bo spremenilo nič," je ob tem izpostavil dr. Tom Turk.
Gre za pojem ireverzibilnosti, razlaga Lučka Kajfež Bogataj. "V primeru korone je zelo jasno, da se bo stvar končala in da se bo življenje povrnilo v prejšnje stanje. A pri okoljski krizi narava ne bo našla poti nazaj za časa našega življenja niti naše civilizacije. Naš način življenja nikoli več ne bo mogel biti tak, kot je. V tem je bistvo te razlike. Če bomo zamudili, po letu 2040 ne bo nikakršne možnosti, da bi lahko ohranili življenje v obliki, kot ga poznamo." Gre za odgovornost do prihodnjih generacij, a "žal svetovna politika na varovanje okolje ne gleda na ta način in jim je kratkoročna korist in ohranjanje udobja prednostno," dodaja Tom Turk.
"A to udobje je le stvar prvega sveta. Brez razporeditve družbenega bogastva ni rešitve, kar pa potegne za sabo spremembo v zahodni obliki naših udobnih življenj." - dr. Tom Turk
Najbolj nas skrbijo oceani, ker so največji rezervoarji toplote, opozarja Kajfež Bogatajeva. "Oceanov ne moremo shladiti nazaj. Tudi če bi človeka zbrisali s površja, bi se oceani hladili vsaj nadaljnjih 3000 let. Podnebne spremembe so zakoličene." Ob tem je izpostavila izgubo sinhronosti v naravi, kar vodi v rušenje naravnega ravnovesja v okolju. "Ta povratna zanka udari čisto na drugem koncu. Povratnih zank znanost kljub napredku ne pozna vseh, vodijo pa v ireverzibilnost. In ključnih bo naslednjih 10 let." Okrcala je tudi pisce razvojnih in trajnostnih strategij v Sloveniji. "Govoriti o tem, kaj bomo delali leta 2050 in naprej, je popolnoma nerelevantno. Relevantno je ta hip, v naslednjih 10 letih." "Časa skoraj ni več, smo tik pred zlomom," je dodal Tom Turk. "Potrebno bo v vpeti vse sile, ko bo korone konec, da bo to eden ključnih problemov, s katerim se bosta morali ukvarjati politika in družba. Če se ne bosta, bo zelo slabo." Nimamo enega resnega argumenta, zakaj ne bi peljali okrevanja družbe po poti drugačnega gospodarstva in investicij, je bila še odločna Kajfež Bogatajeva. "Stvari so jasne: zmanjšati moramo porabo energije, zamenjati vrsto energije in vzpostaviti politike, ki bodo zadoščale prilagajanju na to, kar že je. Upam, da se politiki zavedajo, pred kakšno dramatično odločitvijo so. Odgovorni bodo za stvari naprej."
V oddaji smo preleteli tudi nekaj odmevnejših znanstvenih objav na področju okolja v letu 2020. Poročilo z naslovom Združeni v znanosti, pod katerega se je podpisalo veliko mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi in Svetovno meteorološko organizacijo, je letos potrdilo, da je globalna karantena začasno upočasnila povečevanje toplogrednih emisij na planetu. Aprila so bile dnevne emisije v primerjavi s tistimi v enakem obdobju lani nižje za kar 17 odstotkov, a so se z zagonom življenja na vseh ravneh že do junija povrnile v stare okvire.
"To jasno kaže, da brez spremembe paradigme politično-ekonomskega sistema ni rešitve. Zato ker se takoj vrnemo na staro, v času epidemije o teh stvareh sploh ne razmišljamo. Pripravljati bi morali dobre strategije, Slovenija pa je tipičen primer, ki je na tej črti popolnoma odpovedala." - dr. Tom Turk
Pisci poročila tudi ugotavljajo, da se morska gladina na svetu še naprej pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko – kjer bi lahko bila poletja že leta 2050 povsem brez ledu – pa se vsako desetletje skrči za 13 odstotkov. Vse bolj podrobno sledijo taljenju Antarktike. Posodobljeni podnebni modeli so letos prav tako potrdili, da je podnebje bolj občutljivo za vplive ogljika v ozračju, kot so predvidevali doslej. Število dni in noči z ekstremno visokimi temperaturami bi se lahko na severni polobli do konca stoletja početverilo, pa opozarjajo kitajski raziskovalci.
Na južnem polu, na Antarktiki, so zabeležili najvišjo izmerjeno temperaturo v zgodovini meritev. 9. februarja naj bi namerili 20.75 stopinj Celzija, so sporočili raziskovalci z zvezne univerze Vicosa v Braziliji. Letos so v ledu na Antarktiki tudi prvič v zgodovini našli plastiko. V litru vode v odmrznjenem ledu je plavalo v povprečju po 12 kosov plastike.
Leta 2020 je Veliki koralni greben pri Avstraliji zlasti zaradi visokih temperatur v februarju utrpel tretje masovno beljenje in umiranje koral v minulih petih letih. Postalo je tudi znano, kolikšen davek okolju so izstavili katastrofalni požari, ki so v Avstraliji divjali na prehodu v letošnje leto. V njih naj bi zgorelo več kot petina avstralskih gozdov. Gre za tolikšno masovno uničenje, da bo imelo to globalen vpliv, opozarjajo avtorji študije, objavljene v reviji Nature Climate Change.
Nove študije so tudi pokazale, da lahko ekosistemi v okolju kljub veliki površini izginejo že v praktično nekaj desetletjih. Na spremembe naj bi bili celo bolj dovzetni kot manjši ekosistemi. Kot pravi študija, objavljena marca v reviji Nature Communications, bi lahko Amazonski pragozd v velikosti 5,5 milijona kvadratnih kilometrov – potem ko bi dosegli kritično točko – izginil v zgolj 50 letih. Propad sistema koralnih grebenov v Karibskem morju bi bil še hitrejši. Potem ko bi enkrat prešli kritično točko, bi njegovo izginotje sledilo v 15 letih. Ker se površina Amazonskega gozda manjša, mu peša tudi moč v absorpciji ogljikovega dioksida iz ozračja. Tako tamkajšnje zelene površine letno načrpajo le še tretjino toliko ogljikovega dioksida, kot so ga v 90ih letih prejšnjega stoletja, opozarjajo raziskovalci z britanske univerze Leeds. Trend je tako drastičen, da bodo zaradi požiganja in izkoriščanja tal ti gozdovi do leta 2060 postali vir ogljikovega dioksida in ne več ponor.
Temperatura svetovnega morja je dosegla novo rekordno vrednost, ugotavljajo raziskovalci z univerze v ameriški Minnesoti. Njegova temperatura narašča iz leta v leto, hkrati pa tudi najbolj očitno kaže na razmere v segretem ozračju. Ob tem za predstavo dodajajo, da morje vsrka toliko toplote, kot bi jo proizvedli vsi ljudje, če bi imel vsak od nas dan in noč prižganih 100 mikrovalovnih pečic.
674 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
"Treba bo vpeti vse sile, da bo po koncu koronakrize okolje postalo eden od ključnih izzivov politike in družbe, sicer bo zelo slabo," opozarjata biolog prof. Tom Turk in klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj in biokemik prof. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne.
"Podnebne spremembe so letos dobile nov zagon, porušili smo toliko rekordov: imeli smo najtoplejše mesece, najvišjo morsko gladino, več izjemnih dogodkov, ki so odnašali človeška življenja. Vreme vzame več življenj kot vojne in tudi kot koronavirus." - dr. Lučka Kajfež Bogataj
V oddaji pretresamo tudi odlomke nedavno izdane knjige A Life on Our Planet Davida Attenborougha in istoimenskega dokumentarca. "Narava brez človeka zlahka preživi. Planet rešujemo zaradi sebe, ne zaradi planeta. Dokler to ne bo prišlo v zavest ljudi, se ne bo spremenilo nič," je ob tem izpostavil dr. Tom Turk.
Gre za pojem ireverzibilnosti, razlaga Lučka Kajfež Bogataj. "V primeru korone je zelo jasno, da se bo stvar končala in da se bo življenje povrnilo v prejšnje stanje. A pri okoljski krizi narava ne bo našla poti nazaj za časa našega življenja niti naše civilizacije. Naš način življenja nikoli več ne bo mogel biti tak, kot je. V tem je bistvo te razlike. Če bomo zamudili, po letu 2040 ne bo nikakršne možnosti, da bi lahko ohranili življenje v obliki, kot ga poznamo." Gre za odgovornost do prihodnjih generacij, a "žal svetovna politika na varovanje okolje ne gleda na ta način in jim je kratkoročna korist in ohranjanje udobja prednostno," dodaja Tom Turk.
"A to udobje je le stvar prvega sveta. Brez razporeditve družbenega bogastva ni rešitve, kar pa potegne za sabo spremembo v zahodni obliki naših udobnih življenj." - dr. Tom Turk
Najbolj nas skrbijo oceani, ker so največji rezervoarji toplote, opozarja Kajfež Bogatajeva. "Oceanov ne moremo shladiti nazaj. Tudi če bi človeka zbrisali s površja, bi se oceani hladili vsaj nadaljnjih 3000 let. Podnebne spremembe so zakoličene." Ob tem je izpostavila izgubo sinhronosti v naravi, kar vodi v rušenje naravnega ravnovesja v okolju. "Ta povratna zanka udari čisto na drugem koncu. Povratnih zank znanost kljub napredku ne pozna vseh, vodijo pa v ireverzibilnost. In ključnih bo naslednjih 10 let." Okrcala je tudi pisce razvojnih in trajnostnih strategij v Sloveniji. "Govoriti o tem, kaj bomo delali leta 2050 in naprej, je popolnoma nerelevantno. Relevantno je ta hip, v naslednjih 10 letih." "Časa skoraj ni več, smo tik pred zlomom," je dodal Tom Turk. "Potrebno bo v vpeti vse sile, ko bo korone konec, da bo to eden ključnih problemov, s katerim se bosta morali ukvarjati politika in družba. Če se ne bosta, bo zelo slabo." Nimamo enega resnega argumenta, zakaj ne bi peljali okrevanja družbe po poti drugačnega gospodarstva in investicij, je bila še odločna Kajfež Bogatajeva. "Stvari so jasne: zmanjšati moramo porabo energije, zamenjati vrsto energije in vzpostaviti politike, ki bodo zadoščale prilagajanju na to, kar že je. Upam, da se politiki zavedajo, pred kakšno dramatično odločitvijo so. Odgovorni bodo za stvari naprej."
V oddaji smo preleteli tudi nekaj odmevnejših znanstvenih objav na področju okolja v letu 2020. Poročilo z naslovom Združeni v znanosti, pod katerega se je podpisalo veliko mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi in Svetovno meteorološko organizacijo, je letos potrdilo, da je globalna karantena začasno upočasnila povečevanje toplogrednih emisij na planetu. Aprila so bile dnevne emisije v primerjavi s tistimi v enakem obdobju lani nižje za kar 17 odstotkov, a so se z zagonom življenja na vseh ravneh že do junija povrnile v stare okvire.
"To jasno kaže, da brez spremembe paradigme politično-ekonomskega sistema ni rešitve. Zato ker se takoj vrnemo na staro, v času epidemije o teh stvareh sploh ne razmišljamo. Pripravljati bi morali dobre strategije, Slovenija pa je tipičen primer, ki je na tej črti popolnoma odpovedala." - dr. Tom Turk
Pisci poročila tudi ugotavljajo, da se morska gladina na svetu še naprej pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko – kjer bi lahko bila poletja že leta 2050 povsem brez ledu – pa se vsako desetletje skrči za 13 odstotkov. Vse bolj podrobno sledijo taljenju Antarktike. Posodobljeni podnebni modeli so letos prav tako potrdili, da je podnebje bolj občutljivo za vplive ogljika v ozračju, kot so predvidevali doslej. Število dni in noči z ekstremno visokimi temperaturami bi se lahko na severni polobli do konca stoletja početverilo, pa opozarjajo kitajski raziskovalci.
Na južnem polu, na Antarktiki, so zabeležili najvišjo izmerjeno temperaturo v zgodovini meritev. 9. februarja naj bi namerili 20.75 stopinj Celzija, so sporočili raziskovalci z zvezne univerze Vicosa v Braziliji. Letos so v ledu na Antarktiki tudi prvič v zgodovini našli plastiko. V litru vode v odmrznjenem ledu je plavalo v povprečju po 12 kosov plastike.
Leta 2020 je Veliki koralni greben pri Avstraliji zlasti zaradi visokih temperatur v februarju utrpel tretje masovno beljenje in umiranje koral v minulih petih letih. Postalo je tudi znano, kolikšen davek okolju so izstavili katastrofalni požari, ki so v Avstraliji divjali na prehodu v letošnje leto. V njih naj bi zgorelo več kot petina avstralskih gozdov. Gre za tolikšno masovno uničenje, da bo imelo to globalen vpliv, opozarjajo avtorji študije, objavljene v reviji Nature Climate Change.
Nove študije so tudi pokazale, da lahko ekosistemi v okolju kljub veliki površini izginejo že v praktično nekaj desetletjih. Na spremembe naj bi bili celo bolj dovzetni kot manjši ekosistemi. Kot pravi študija, objavljena marca v reviji Nature Communications, bi lahko Amazonski pragozd v velikosti 5,5 milijona kvadratnih kilometrov – potem ko bi dosegli kritično točko – izginil v zgolj 50 letih. Propad sistema koralnih grebenov v Karibskem morju bi bil še hitrejši. Potem ko bi enkrat prešli kritično točko, bi njegovo izginotje sledilo v 15 letih. Ker se površina Amazonskega gozda manjša, mu peša tudi moč v absorpciji ogljikovega dioksida iz ozračja. Tako tamkajšnje zelene površine letno načrpajo le še tretjino toliko ogljikovega dioksida, kot so ga v 90ih letih prejšnjega stoletja, opozarjajo raziskovalci z britanske univerze Leeds. Trend je tako drastičen, da bodo zaradi požiganja in izkoriščanja tal ti gozdovi do leta 2060 postali vir ogljikovega dioksida in ne več ponor.
Temperatura svetovnega morja je dosegla novo rekordno vrednost, ugotavljajo raziskovalci z univerze v ameriški Minnesoti. Njegova temperatura narašča iz leta v leto, hkrati pa tudi najbolj očitno kaže na razmere v segretem ozračju. Ob tem za predstavo dodajajo, da morje vsrka toliko toplote, kot bi jo proizvedli vsi ljudje, če bi imel vsak od nas dan in noč prižganih 100 mikrovalovnih pečic.
Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.
V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.
Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.
Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?
Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.
V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG.
Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.
Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.
Je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost? Kaj pa zares velik? Frekvenca X, poljudnoznanstvena oddaja Vala 202, svoj 15. rojstni dan praznuje s sebi enakimi. Pred mladim občinstvom in v čisto pravem radijskem studiu načenjamo temo velikosti in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas. Potujte z nami skozi zgodovino našega planeta in odkrijte največja bitja, ki so ga poseljevala. Kaj je pripomoglo k temu, da so po Zemlji nekoč lomastili megalomanski kuščarji in kako so se sploh premikali? Zakaj so kiti še dandanes tako ogromni in ali so orjaški pajki in kačji pastirji sploh mogoči? In kaj imata o fantazijskih bitjih, kot so leteči zmaji, krilati konji pegazi, palčki in velikani iz pripovedk, povedati fizika in biologija? Zagrizli pa bomo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani. Kako se je z našo velikostjo igrala evolucija in do kod še lahko zrastemo? Kako bi živeli, če bi se nenadoma – kot Alica – povečali ali pomanjšali? Zaneslo pa nas bo tudi daleč stran v vesolje z misijo, da se domislimo planeta, na katerem bi lahko obstajali velikani.
Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.
Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.
Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.
Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.
Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah.
Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.
Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?
Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.
V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.
Neveljaven email naslov