Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Daleč stran od oči javnosti poteka nova oboroževalna tekma. Njenih posledic se ne zavedamo.
Avtonomna orožja se zdijo stvar znanstvene fantastike. Toda s tehnološkega vidika so že danes povsem izvedljiva, zatrjujejo strokovnjaki. Gre za orožja, ki so opremljena z napredno umetno inteligenco in so zmožna samostojnega odločanja, katero tarčo bodo napadla in koga bodo ubila.
Načelno ima pri orožjih, ki so danes v uporabi, človek še vedno odločilno besedo in izda ukaz za napad. V praksi pa je lahko meja med samo pametnim, avtomatiziranim orožjem, ki je danes v uporabi, in avtonomnim orožjem precej zamegljena, posledice tega, da odločitev o življenju in smrti v nekem trenutku prevzame stroj, pa izredno daljnosežne.
Akademik prof. Ivan Bratko je eden pionirjev razvoja umetne inteligence. Kar je bilo dolgo zanimivo področje raziskav, mu danes zbuja nelagodje. Potencial za resnično črne scenarije je namreč pri tej tehnologiji izreden. Priznava, da se je sam tega vidika zavedel šele pred dobrimi petimi leti na večerji s kolegi v Londonu. Tam sta bila tudi Stuart Russell, profesor umetne inteligence na Univerzi Berkeley v Kaliforniji, in Stephen Muggleton z Imperialnega kolidža v Londonu in nenadoma so se zavedeli, kakšne možnosti uporabe ta tehnologija pravzaprav odpira. Stuart Russell je tako pred dvema letoma objavil nekakšen opozorilni igrani video, katerega vsebina se zdi povsem kot znanstvena fantastika, vendar ni.
»Tehnične osnove za avtonomna orožja so že povsem razvite. Nobena dodatna inovacija ni potrebna za scenarij, kot je napad malih brezpilotnikov, ki napadajo v roju in na podlagi prepoznave obrazov izbirajo, koga bodo napadli,« razlaga prof. Ivan Bratko.
Uporaba umetne inteligence ima številne prednosti in to pravzaprav zelo dobro vemo vsi, ki vsak dan uporabljamo prenosne telefone. Odlično je kos velikanskim količinam podatkov in iz teh podatkov razbira vzorce in povezave, ki jih brez nje ne bi mogli opaziti. Brez dvoma je odlično orodje za najrazličnejše namene. S številnih vidikov sta njena učinkovitost in zanesljivost prav zares osupljivi. Tudi zato je morda naše zanašanje na njene zmožnosti natančnega napovedovanja povsem razumljivo, toda ne glede na to sta učinkovitost in zanesljivost umetne inteligence vedno tudi omejeni.
»Velikanska razlika je med človeško zavestjo, človeškim načinom odločanja in 'odločitvami', ki jih bo sprejemal še tako napreden sistem umetne inteligence. Človeško odločanje je vedno kontekstualno, vedno lahko upoštevamo nove dejavnike, nasprotno pa to za tudi najnaprednejše sisteme umetne inteligence ne velja,« poudarja filozof dr. Luka Omladič. Onkraj svojega zaprtega sistema, v okviru katerega je izredno hitra in učinkovita, je umetna inteligenca vedno slepa.
Poleg tega nam je delovanje globokih nevronskih mrež povsem nedoumljivo. Ravno globoke nevronske mreže pa so najučinkovitejši segment tehnologij umetne inteligence. Dajejo izredno točne rezultate, obenem pa tudi strokovnjakom ni razumljivo, kako so prišle do svojih sklepov. Avtonomno orožje bi torej prav lahko prišlo do sklepa, da je neko osebo nujno treba ubiti, ne bi pa moglo pojasniti, zakaj.
Uporaba avtonomnih orožij utegne povsem spremeniti tudi naravo vojn in spopadov. Obenem se zdi, da je oboroževalna tekma na tem področju že v velikem razmahu. Tako je namreč mogoče razumeti zadržanost držav, da bi prepoved podprle z mednarodnim sporazumom. Sprejemu konvencije o prepovedi avtonomnih orožij v okviru Združenih narodov vztrajno nasprotujejo ZDA, Rusija, Izrael, Avstralija in Velika Britanija. Tudi Evropska unija je na tem področju precej previdna. Konec koncev se v severnoatlantskem zavezništvu širijo razpoke in sodobne, tako imenovane visoko dinamične grožnje utegnejo zahtevati zelo hitre odzive. Hitrejše, kot jih je sposoben človek.
»Dilema evropske skupnosti je to, da lahko avtonomna orožja sicer prepovemo, toda druge države jih bodo vseeno uporabljale. Zato tudi resolucija evropskega parlamenta, sprejeta septembra lani, pravi, da kot avtonomnega orožja ne moremo definirati tistih sistemov, ki so namenjeni za obrambo. Da je torej treba prepovedati napadalne sisteme, kjer ni pomembnega človekovega nadzora nad kritičnimi funkcijami. Kaj to je, pa je odvisno od vsakega posameznega primera,« razlaga pristop Evropskega parlamenta do sedanje oboroževalne dileme pravnik dr. Aleš Završnik.
Do omenjene resolucije naj bi se posamezne države članice opredelile. Slovenija se za zdaj še ni.
Nevarnosti, ki jih prinašajo avtonomna orožja, je precej. Obrambni sistemi se utegnejo zelo hitro odzvati na neko grožnjo in izbrati najprimernejšo obrambno strategijo. Zakaj je bila uporabljena strategija najprimernejša, nam ne bodo znala pojasniti. Možno je tudi, da bo zaznana grožnja pravzaprav napaka, kajti umetna inteligenca ima svoje slepe pege, izključeni niso niti vdori in zlorabe.
Kot vsa orožja, bodo tudi ta prej ali slej prišla v napačne roke. Tehnologija je razmeroma poceni in dostopna. V rokah kriminalnih združb ali teroristov se utegne seznam tveganj sodobnega sveta še močno podaljšati. Kakšne bodo daljnosežne posledice njihove rabe, pa je nemogoče napovedati. Pričakujete nepričakovano, opozarjajo strokovnjaki.
Več razmislekov o avtonomnih orožjih najdete v oddaji Intelekta.
888 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Daleč stran od oči javnosti poteka nova oboroževalna tekma. Njenih posledic se ne zavedamo.
Avtonomna orožja se zdijo stvar znanstvene fantastike. Toda s tehnološkega vidika so že danes povsem izvedljiva, zatrjujejo strokovnjaki. Gre za orožja, ki so opremljena z napredno umetno inteligenco in so zmožna samostojnega odločanja, katero tarčo bodo napadla in koga bodo ubila.
Načelno ima pri orožjih, ki so danes v uporabi, človek še vedno odločilno besedo in izda ukaz za napad. V praksi pa je lahko meja med samo pametnim, avtomatiziranim orožjem, ki je danes v uporabi, in avtonomnim orožjem precej zamegljena, posledice tega, da odločitev o življenju in smrti v nekem trenutku prevzame stroj, pa izredno daljnosežne.
Akademik prof. Ivan Bratko je eden pionirjev razvoja umetne inteligence. Kar je bilo dolgo zanimivo področje raziskav, mu danes zbuja nelagodje. Potencial za resnično črne scenarije je namreč pri tej tehnologiji izreden. Priznava, da se je sam tega vidika zavedel šele pred dobrimi petimi leti na večerji s kolegi v Londonu. Tam sta bila tudi Stuart Russell, profesor umetne inteligence na Univerzi Berkeley v Kaliforniji, in Stephen Muggleton z Imperialnega kolidža v Londonu in nenadoma so se zavedeli, kakšne možnosti uporabe ta tehnologija pravzaprav odpira. Stuart Russell je tako pred dvema letoma objavil nekakšen opozorilni igrani video, katerega vsebina se zdi povsem kot znanstvena fantastika, vendar ni.
»Tehnične osnove za avtonomna orožja so že povsem razvite. Nobena dodatna inovacija ni potrebna za scenarij, kot je napad malih brezpilotnikov, ki napadajo v roju in na podlagi prepoznave obrazov izbirajo, koga bodo napadli,« razlaga prof. Ivan Bratko.
Uporaba umetne inteligence ima številne prednosti in to pravzaprav zelo dobro vemo vsi, ki vsak dan uporabljamo prenosne telefone. Odlično je kos velikanskim količinam podatkov in iz teh podatkov razbira vzorce in povezave, ki jih brez nje ne bi mogli opaziti. Brez dvoma je odlično orodje za najrazličnejše namene. S številnih vidikov sta njena učinkovitost in zanesljivost prav zares osupljivi. Tudi zato je morda naše zanašanje na njene zmožnosti natančnega napovedovanja povsem razumljivo, toda ne glede na to sta učinkovitost in zanesljivost umetne inteligence vedno tudi omejeni.
»Velikanska razlika je med človeško zavestjo, človeškim načinom odločanja in 'odločitvami', ki jih bo sprejemal še tako napreden sistem umetne inteligence. Človeško odločanje je vedno kontekstualno, vedno lahko upoštevamo nove dejavnike, nasprotno pa to za tudi najnaprednejše sisteme umetne inteligence ne velja,« poudarja filozof dr. Luka Omladič. Onkraj svojega zaprtega sistema, v okviru katerega je izredno hitra in učinkovita, je umetna inteligenca vedno slepa.
Poleg tega nam je delovanje globokih nevronskih mrež povsem nedoumljivo. Ravno globoke nevronske mreže pa so najučinkovitejši segment tehnologij umetne inteligence. Dajejo izredno točne rezultate, obenem pa tudi strokovnjakom ni razumljivo, kako so prišle do svojih sklepov. Avtonomno orožje bi torej prav lahko prišlo do sklepa, da je neko osebo nujno treba ubiti, ne bi pa moglo pojasniti, zakaj.
Uporaba avtonomnih orožij utegne povsem spremeniti tudi naravo vojn in spopadov. Obenem se zdi, da je oboroževalna tekma na tem področju že v velikem razmahu. Tako je namreč mogoče razumeti zadržanost držav, da bi prepoved podprle z mednarodnim sporazumom. Sprejemu konvencije o prepovedi avtonomnih orožij v okviru Združenih narodov vztrajno nasprotujejo ZDA, Rusija, Izrael, Avstralija in Velika Britanija. Tudi Evropska unija je na tem področju precej previdna. Konec koncev se v severnoatlantskem zavezništvu širijo razpoke in sodobne, tako imenovane visoko dinamične grožnje utegnejo zahtevati zelo hitre odzive. Hitrejše, kot jih je sposoben človek.
»Dilema evropske skupnosti je to, da lahko avtonomna orožja sicer prepovemo, toda druge države jih bodo vseeno uporabljale. Zato tudi resolucija evropskega parlamenta, sprejeta septembra lani, pravi, da kot avtonomnega orožja ne moremo definirati tistih sistemov, ki so namenjeni za obrambo. Da je torej treba prepovedati napadalne sisteme, kjer ni pomembnega človekovega nadzora nad kritičnimi funkcijami. Kaj to je, pa je odvisno od vsakega posameznega primera,« razlaga pristop Evropskega parlamenta do sedanje oboroževalne dileme pravnik dr. Aleš Završnik.
Do omenjene resolucije naj bi se posamezne države članice opredelile. Slovenija se za zdaj še ni.
Nevarnosti, ki jih prinašajo avtonomna orožja, je precej. Obrambni sistemi se utegnejo zelo hitro odzvati na neko grožnjo in izbrati najprimernejšo obrambno strategijo. Zakaj je bila uporabljena strategija najprimernejša, nam ne bodo znala pojasniti. Možno je tudi, da bo zaznana grožnja pravzaprav napaka, kajti umetna inteligenca ima svoje slepe pege, izključeni niso niti vdori in zlorabe.
Kot vsa orožja, bodo tudi ta prej ali slej prišla v napačne roke. Tehnologija je razmeroma poceni in dostopna. V rokah kriminalnih združb ali teroristov se utegne seznam tveganj sodobnega sveta še močno podaljšati. Kakšne bodo daljnosežne posledice njihove rabe, pa je nemogoče napovedati. Pričakujete nepričakovano, opozarjajo strokovnjaki.
Več razmislekov o avtonomnih orožjih najdete v oddaji Intelekta.
Še na začetku 20. stoletja naj bi imela centralno banko le ena tretjina svetovnih držav. Danes si države brez institucije, ki bi imela monopol nad tiskanjem denarja, na take in drugačne načine uravnavala količino denarja v obtoku ter, kot bomo videli, počela še marsikaj drugega, verjetno sploh ne moremo predstavljati. Čeprav so centralne banke danes nepogrešljiva institucija vsake države, špekulacije okrog njihove vloge pa so tudi nadvse priljubljena tema v teorijah zarot, pa v resnici le malo vemo o tem, kaj vse dejansko počnejo, kako se je njihova vloga skozi preteklost spreminjala in kako se utegne preoblikovati v današnjem času, ko smo priča velikim ekonomskim in geopolitičnim spremembam, ki so skozi vso zgodovine vplivale tudi na delovanje teh institucij. Prav teh vprašanj se bomo lotili v tokratni Intelekti, in sicer s pomočjo dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka, dr. ekonomske zgodovine Jureta Stojana z Inštituta za strateške rešitve ter ekonomista dr. Urbana Sušnika z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Evropska centralna banka, Wikipedija
V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big
Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Neveljaven email naslov