Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
To, kar so v pisni besedi čustvenčki, so v govorjeni medmeti. Z njimi izražamo čustva, prevzemamo pa jih primarno iz tistih jezikov, ki imajo neposreden stik s slengom. V zadnjem času smo zato v slovenščini dobili kar nekaj novih medmetov, prevzetih iz angleščine - na primer bla bla. Pred leti pa je bil močan vpliv tudi jezikov sosednjih držav. Zato na Štajerskem še vedno lahko slišimo “servus”, na Primorskem pa “čao”, pravi tokratni sogovornik Kratke informativne, koristne slovenščine, dr. Marko Snoj.
To, kar so v pisni besedi čustvenčki, so v govorjeni medmeti. Z njimi izražamo čustva, prevzemamo pa jih primarno iz tistih jezikov, ki imajo neposreden stik s slengom. V zadnjem času smo zato v slovenščini dobili kar nekaj novih medmetov, prevzetih iz angleščine - na primer bla bla. Pred leti pa je bil močan vpliv tudi jezikov sosednjih držav. Zato na Štajerskem še vedno lahko slišimo “servus”, na Primorskem pa “čao”, pravi tokratni sogovornik Kratke informativne, koristne slovenščine, dr. Marko Snoj.
Umiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi.
Če ste se pri zapisovanju sklopov z marsi-, malo-, redko- in -koli že znašli v dilemi, ali jih zapisati skupaj ali narazen, je Kiks namenjen vam. V Kratki informativni koristni slovenščini razkrijemo dve načeli, ki nam lahko pri tem pomagata: načelo nezdružljivosti in načelo nezamenljivosti. Več Darja Pograjc.
V rubriki Kiks bomo danes ugotavljali pravilno rabo pridevnikov isti in enak. Čeprav obe besedi pripadata isti besedni vrsti oz. podkategoriji pa ima kar nekaj govorcev slovenščine težave pri njuni uporabi. Se tudi vam kdaj zaplete in vas jezikovni posluh pusti na cedilu, ko ugotavljate, ali ste imeli včeraj oblečeno isto ali enako majico kot danes? Ali pa, ko razmišljate, ali imate isto ali enako mnenje kot vaši prijatelji? V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izvedeli, kako torej ločimo uporabo pridevnika isti in enak v različnih okoliščinah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Pravopis za razliko od slovnice ne temelji tako izrazito na jezikovnem sistemu, ampak gre bolj za niz dogovorov; zlasti poglavje o veliki in mali začetnici ima izrazito dogovorni značaj. To seveda niso dogovori med jezikoslovci, ki bi zviška gledali na jezik in odrejali njegovo rabo, ampak dogovori, ki temeljijo na raziskovanju prav te rabe in morajo biti tudi sprejeti v družbi. Doktorica Tina Lengar Verovnik, docentka na Fakulteti za družbene vede, koordinatorka Pravopisne komisije in sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Moramo pridevnike stopnjevati odločneje ali bolj odločno? Lahko bi rekli na oba načina, ampak eden je pravilnejši in ne bolj pravilen. Sogovornica: Mateja Flajs, učiteljica slovenščine na predmetni stopnji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani.
Gotovo ste v zadnjem letu v medijih zasledili pridevnike: pandemičen, pandemski ter epidemičen, epidemski, celo pandemijski in epidemijski. Kaj je "kiks", kaj ni in v čem je razlika med omenjenimi dvojnicami, če sploh je? KiKs je pripravila Darja Pograjc.
O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: Fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Vstati, usesti se, vmešati, udariti – ste kdaj v dvomih, ali te besede zapisati z »v« ali z »u«? Nič presenetljivega. V šolskih učbenikih in priročnikih sicer zasledimo razlago, da predponsko obrazilo »v« pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo »u« pa gibanje v nasprotni smeri; in od celote na manjši del. Ampak pravil je še veliko več. Za KiKs jih bo pojasnil doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je Darji Pograjc in Katji Krajnc naštel tudi nekaj priročnikov, ki nam pri tej jezikovni zagati lahko pomagajo.
Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja?Leemeta.
V tokratni oddaji KiKs bomo znova v družbi najpogosteje uporabljanega in tudi najbolj kompleksnega slovenskega ločila – vejice. Novembra smo se najprej ukvarjali s pomagali za njeno pravilno postavljanje v povedi, potem smo opozorili na nekaj najpogostejših napak. Danes pa bomo vejico združili z večdelnimi vezniki, kot so »tako da«, »ali – ali«, »in ki«, »medtem ko«, »kljub temu da«. Andreji Gradišar je pri dilemi, kam v takem primeru postaviti vejico – spredaj, zadaj ali morda vmes –, na pomoč priskočila doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V tem delu leta so športno bogati, predvsem beli, konci tednov, nekaj povsem običajnega. Alpsko in nordijsko smučanje, tudi s pomembno slovensko udeležbo. To pa posledično pomeni, da so radijski in televizijski prenosi prežeti s smučarsko terminologijo, ki se nato pojavlja tudi v informativnih oddajah. V današnjem Kiksu preverjamo in raziskujemo bogastvo in raznolikost slovenske smučarske terminologije ter tudi njeno rabo v praksi.
Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka-informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«.
Tudi vas je verjetno že kdaj zmotila kakšna slovnična ali pravopisna napaka v oglasih. Pa ne mislimo recimo na uporabo besede »džabest« za poimenovanje mobilnega paketa za mlade, ki je z vidika naše sogovornice povsem dopustna. V oči zbodejo primeri, ki so najverjetneje posledica neznanja. Kam se v tiskanih oglasih recimo izgubljajo vejice?
Ste že slišali za helikopterski denar, duhovno obhajilo ali pa koronadan? To so le tri od 157 besed, ki so se lani uvrstile v Sprotni slovar, kjer se najprej nove besede najprej znajdejo. Katere so v letu 2020 še nastale oz. pridobile nove pomene, kako se novo besedje sploh oblikuje in kakšni so kriteriji, da ga slovaropisci uvrstijo v slovar, sta odkrivali Darja Pograjc in Katja Krajnc v pogovoru z znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, Domnom Krvíno.
Slovenski spletni jezikovni portal Fran navaja in obravnava 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Med njimi je tudi današnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Kako pravilno zapisujemo imena praznikov? Jih pišemo z malo ali veliko začetnico? Ali obstaja kakšna izjema, morda dvojnica? Ali lahko v znamenje spoštovanja do verskih ali drugih praznikov pišemo njihova imena z veliko začetnico, še zlasti če gre za zasebne sporočevalne prakse?
Pred desetletji, ko so bile ženske povečini doma, je bilo veliko poimenovanj za poklice vezanih le na moški spol. Ženske so tako opravljale delo gospodinje, moški pa so bili zdravniki, vozniki, mizarji. Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme. Katere so, kako tvorimo ženske oblike in kakšne posebnosti poznajo moške oblike v naslednjih minutah v naši rubriki Kiks s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. oddajo sta pripravili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.
Čeprav je epidemija še vedno prva na lestvici najpogostejših medijskih objav, so jo pred časom recimo nadomestile objave, povezane z izvolitvijo novega predsednika svetovne gospodarske velesile. Američani so izvolili predsednika, ki ima v priimku neobstojni polglasnik. To pomeni, kot pove Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta, da pri sklanjanju e izpade. Govorimo torej o predsedniškem mandatu Joeja Bidna in ne Bidena.
Tudi danes se bomo v Kiksu družili z vejicami in doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pretekli teden smo govorili o tem, na kakšna pravila se opreti, ko vejicam iščemo pravo mesto v besedilu. Danes pa o nekaterih najpogostejših napakah, ki jih delamo. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov