Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
“Pomagate nam lahko tako, da upoštevate navodila. Da ostanete doma. Če že hodite na sprehode, se držite v družinskem krogu, pazite na druge,” pravi dr. Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditve pljuč v ljubljanskem kliničnem centru. Pravi, da so bolj ogroženi moški in kadilci, pljučni bolniki pa morajo biti v ekstremni samoizolaciji. Virusi imajo sicer to značilnost, da prizadenejo tudi zdrave ljudi, potek bolezni pa je pri vsakem bolniku drugačen.
“Opiramo se na izkušnje kitajskih in italijanskih kolegov. Virus pri kakšnih 80 odstotkov obolelih ne povzroča hudih zapletov, pri 20 odstotkih pa jih. Pet odstotkov bolnih pristane na intenzivni negi, za polovico teh se slabo konča.”
Kljub danim razmeram sicer dodaja, da je optimizem vedno prisoten: “Po vsem svetu iščejo rešitve za ta virus. Trenutno imamo premalo podatkov, zato upoštevajmo samoizolacijo.” Pulmolog dr. Matjaž Turel je tudi zdravnik olimpijske reprezentance, ki pravi, da je vsem športnikom zdaj pridobivanje odličij drugotnega pomena. “Rad bi poudaril, da so vsi, ki še imajo možnost za medaljo, globuse, postavili svoje zdravje in zdravje državljanov na prvo mesto. Zanemarili so dejstvo, da niso mogli tekmovati za boljše uspehe. Ta športna družina dobro sodeluje in razume stvari prek meja tekmovalnosti.”
In kako v času koronavirusa ostati v dobri telesni pripravljenosti: “Treba je ohranjati psihofizično kondicijo, tudi doma lahko delamo sklece, počepe, na spletu so tudi vodene vadbe. To delamo doma, tako ohranjamo tisto, kar je potrebno v takih časih.”
Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja. V vseh aplikacijah za podkaste.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
“Pomagate nam lahko tako, da upoštevate navodila. Da ostanete doma. Če že hodite na sprehode, se držite v družinskem krogu, pazite na druge,” pravi dr. Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditve pljuč v ljubljanskem kliničnem centru. Pravi, da so bolj ogroženi moški in kadilci, pljučni bolniki pa morajo biti v ekstremni samoizolaciji. Virusi imajo sicer to značilnost, da prizadenejo tudi zdrave ljudi, potek bolezni pa je pri vsakem bolniku drugačen.
“Opiramo se na izkušnje kitajskih in italijanskih kolegov. Virus pri kakšnih 80 odstotkov obolelih ne povzroča hudih zapletov, pri 20 odstotkih pa jih. Pet odstotkov bolnih pristane na intenzivni negi, za polovico teh se slabo konča.”
Kljub danim razmeram sicer dodaja, da je optimizem vedno prisoten: “Po vsem svetu iščejo rešitve za ta virus. Trenutno imamo premalo podatkov, zato upoštevajmo samoizolacijo.” Pulmolog dr. Matjaž Turel je tudi zdravnik olimpijske reprezentance, ki pravi, da je vsem športnikom zdaj pridobivanje odličij drugotnega pomena. “Rad bi poudaril, da so vsi, ki še imajo možnost za medaljo, globuse, postavili svoje zdravje in zdravje državljanov na prvo mesto. Zanemarili so dejstvo, da niso mogli tekmovati za boljše uspehe. Ta športna družina dobro sodeluje in razume stvari prek meja tekmovalnosti.”
In kako v času koronavirusa ostati v dobri telesni pripravljenosti: “Treba je ohranjati psihofizično kondicijo, tudi doma lahko delamo sklece, počepe, na spletu so tudi vodene vadbe. To delamo doma, tako ohranjamo tisto, kar je potrebno v takih časih.”
Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja. V vseh aplikacijah za podkaste.
Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.
Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”
Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.
Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.
Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.
Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?
Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.
Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.
Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”. Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.
Neveljaven email naslov