Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Begunski eksodus nagovarja tudi umetnike, ki na različne načine izražajo svoj pogled na dogajanje. Ena teh je tudi slikarka Ejti Štih. Njene slike si lahko ogledate v ljubljanski Galeriji Kresija do nedelje, 19. februarja. Štirinajst platen velikega formata in temačnih tonov je nastalo spomladi leta 2015, ko begunskega eksodusa skozi Slovenijo še ni bilo, so pa svet že preplavili novice, posnetki in fotografije beguncev, njihovih tragičnih usod in njihovih poti v boljše življenje.
Leta 2015 je bilo vsako minuto 24 ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom. »Ko se je sprožil eksodus skozi Slovenijo, so me novice, posnetki in fotografije v medijih potisnili v še večjo žalost. Je res moja domovina postavila bodečo žico?« pravi.
Čeprav že 35 let živi v Boliviji, se je dogajanje dotakne – še več – oblikuje njen umetniški izraz. Ejti Štih želi z razstavo Migracije spodbuditi več človečnosti. »Človeštvo je vedno bežalo od brezupa k upanju, od smrti k življenju. Se bo našla prijazna roka?« se sprašuje.
Doma v Boliviji ves čas spremlja, kaj se dogaja. S pomočjo sodobnih tehnologij je mogoče imeti svet dobesedno na dlani. »Ko sem brala in videla, kako se v Mediteranskem morju utapljajo afriški migranti, me je ta tema dobesedno obsedla. Slika Evrope, ki jo iz Južne Amerike najpogosteje vidimo kot zibelko civilizacije, kjer vladajo človekove pravice, se je zaradi migrantskih zgodb dobesedno postavila na glavo. »Pri tej temi gre za veliko hipokrizijo«, pravi Ejti. »Svetovna sramota je, da konflikti še vedno trajajo. Pomislimo na tiste, ki niso mogli zbežati.«
Pomembna se ji zdi lastna izkušnja migracije. V svet jo je pognala radovednost, kakšno je videti življenje izven socialistične Jugoslavije. »Vem, kako se človek počuti, če ni doma, če se znajde v tujini, kjer si mora utreti lastno pot.« Ko razmišlja o migrantih, ne razmišlja o številkah, o množicah. Razmišlja o ljudeh, o posameznih človeških usodah in o tem, kaj lahko stori človek za človeka. Živi na celini, ki jo sestavljajo dežele migrantov. »Tudi kar zadeva Bolivijo – Indijancev je le še bore malo, ostali so migranti. Ne pozabimo tudi, kako so nastale ZDA. Vse te zgodbe nas učijo, da migranti prinesejo tudi dobre stvari – drugačno vizijo in druge ideje. Ne pomeni, da nam le odžirajo kruh.«
Slike, ki so razstavljene v galeriji Kresija, so bile že razstavljene v Santa Cruzu. Na vprašanje, ali so nagovorile tudi Bolivijce, odgovarja: »Na odprtje je prišlo veliko ljudi in bili so ganjeni. Tema je univerzalna. V Boliviji vlada veliko pomanjkanje. Več kot 2 milijona ljudi dela nekje drugje: v Braziliji, Argentini in tudi v Španiji. Ta občutek, biti od doma, daleč od družine, je zelo prisoten, zato te slike lahko nagovorijo tudi druge. Gre za univerzalne občutke.«
Ejti Štih je bila med ustanovitelji galerije Manzana 1 v Santa Cruzu, ki je nastala iz opustele policijske postojanke in nosi večplastno sporočilo oblastem in ljudem, ki jo obiskujejo. Ustvarjalnost Ejti Štih sega na več področij – ustvarja slike, kipe, instalacije, ilustrira knjige, ukvarja se s kostumografijo in scenografijo. Njen opus obsega 60 samostojnih razstav in številne skupinske.
Več o življenju in delu umetnice Ejti Štih v oddaji Kulturni fokus na 1. programu radia Slovenija. Vprašali smo jo tudi, ali razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
722 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Begunski eksodus nagovarja tudi umetnike, ki na različne načine izražajo svoj pogled na dogajanje. Ena teh je tudi slikarka Ejti Štih. Njene slike si lahko ogledate v ljubljanski Galeriji Kresija do nedelje, 19. februarja. Štirinajst platen velikega formata in temačnih tonov je nastalo spomladi leta 2015, ko begunskega eksodusa skozi Slovenijo še ni bilo, so pa svet že preplavili novice, posnetki in fotografije beguncev, njihovih tragičnih usod in njihovih poti v boljše življenje.
Leta 2015 je bilo vsako minuto 24 ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom. »Ko se je sprožil eksodus skozi Slovenijo, so me novice, posnetki in fotografije v medijih potisnili v še večjo žalost. Je res moja domovina postavila bodečo žico?« pravi.
Čeprav že 35 let živi v Boliviji, se je dogajanje dotakne – še več – oblikuje njen umetniški izraz. Ejti Štih želi z razstavo Migracije spodbuditi več človečnosti. »Človeštvo je vedno bežalo od brezupa k upanju, od smrti k življenju. Se bo našla prijazna roka?« se sprašuje.
Doma v Boliviji ves čas spremlja, kaj se dogaja. S pomočjo sodobnih tehnologij je mogoče imeti svet dobesedno na dlani. »Ko sem brala in videla, kako se v Mediteranskem morju utapljajo afriški migranti, me je ta tema dobesedno obsedla. Slika Evrope, ki jo iz Južne Amerike najpogosteje vidimo kot zibelko civilizacije, kjer vladajo človekove pravice, se je zaradi migrantskih zgodb dobesedno postavila na glavo. »Pri tej temi gre za veliko hipokrizijo«, pravi Ejti. »Svetovna sramota je, da konflikti še vedno trajajo. Pomislimo na tiste, ki niso mogli zbežati.«
Pomembna se ji zdi lastna izkušnja migracije. V svet jo je pognala radovednost, kakšno je videti življenje izven socialistične Jugoslavije. »Vem, kako se človek počuti, če ni doma, če se znajde v tujini, kjer si mora utreti lastno pot.« Ko razmišlja o migrantih, ne razmišlja o številkah, o množicah. Razmišlja o ljudeh, o posameznih človeških usodah in o tem, kaj lahko stori človek za človeka. Živi na celini, ki jo sestavljajo dežele migrantov. »Tudi kar zadeva Bolivijo – Indijancev je le še bore malo, ostali so migranti. Ne pozabimo tudi, kako so nastale ZDA. Vse te zgodbe nas učijo, da migranti prinesejo tudi dobre stvari – drugačno vizijo in druge ideje. Ne pomeni, da nam le odžirajo kruh.«
Slike, ki so razstavljene v galeriji Kresija, so bile že razstavljene v Santa Cruzu. Na vprašanje, ali so nagovorile tudi Bolivijce, odgovarja: »Na odprtje je prišlo veliko ljudi in bili so ganjeni. Tema je univerzalna. V Boliviji vlada veliko pomanjkanje. Več kot 2 milijona ljudi dela nekje drugje: v Braziliji, Argentini in tudi v Španiji. Ta občutek, biti od doma, daleč od družine, je zelo prisoten, zato te slike lahko nagovorijo tudi druge. Gre za univerzalne občutke.«
Ejti Štih je bila med ustanovitelji galerije Manzana 1 v Santa Cruzu, ki je nastala iz opustele policijske postojanke in nosi večplastno sporočilo oblastem in ljudem, ki jo obiskujejo. Ustvarjalnost Ejti Štih sega na več področij – ustvarja slike, kipe, instalacije, ilustrira knjige, ukvarja se s kostumografijo in scenografijo. Njen opus obsega 60 samostojnih razstav in številne skupinske.
Več o življenju in delu umetnice Ejti Štih v oddaji Kulturni fokus na 1. programu radia Slovenija. Vprašali smo jo tudi, ali razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Kako ji je to uspelo?
O velikem slovenskem umetniku, ki je menil, da imamo vsi v sebi potencial Leonarda ali Einsteina, vendar se mu le redki posvečajo.
Monumentalni Eseji velikega francoskega misleca in pisca 16. stoletja nam razkrivajo podobo novega, moderni dobi pripadajočega človeka, ki ne zaupa ne avtoriteti svetih ne avtoriteti filozofskih besedil, ampak hoče predvsem misliti s svojo glavo
Ljubezenska simbolika je jezik, ki ga znamo zelo dobro brati, vsaj znotraj svojega kulturnega sistema, čeprav fenomeni ljubezni niso univerzalen jezik. Ponekod je bila podvržena in je še patriarhalnim strukturam, drugod je razumevana skozi spolnost.
Živimo v času, ko nekateri poklici, ki so se uveljavili kot tradicionalni, počasi izginjajo. Poročilo, ki obravnava zaposlovanje v Združenih državah Amerike (primerjalno je narejeno za leti 1910 in 2000), ugotavlja, da je število delavcev v gospodinjskih dejavnostih, kmetijski dejavnosti in v industriji, dramatično upadllo, obenem pa se je v tem času število t.i. strokovnih, menedžerskih, pisarniških, trgovskih in storitvenih delavcev potrojilo. Kot lahko beremo v knjigi antropologa Davida Graeberja, je med njimi precej takih, ki so neproduktivni, vendar zelo dobro plačani.
Od kod neustavljiva privlačnost znanstveno-fantastične sedme umetnosti in kaj so v tem kontekstu v zadnjem stoletju pomembnega pridodali Rusi?
Od 17. do 19. stoletja je Yoshiwara, rdeča četrt v Tokiu, navdihovala slikarje, literate in gledališčnike in tako postala nekakšen epicenter tamkajšnje meščanske kulture, ta pa je sčasoma prodrla med vse sloje japonske družbe in jih trdno povezala med seboj
S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela Becketta
Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da
Bili so časi, ko se napisane besede in narisane podobe v glavah niso mešale, se teple, na svoj način pogovarjale ali ustvarjale oblike sožitja ...
Aristotelova ekonomska misel v delu Ekonomija - avtorstvo tega dela je verjetno kolektivno, ali pa je miselni produkt enega izmed njegovih neznanih učencev - se ukvarja predvsem z urejanjem domačega gospodarstva pa tudi financ na ravni države oz. polis.
V oddaji Kulturni fokus nas zanima, kako naš pogled na svet, spomine in spoznanja oblikujejo čuti. Najprej: glavni dotik s planetom, na katerem živimo, je hoja.
Marta Verginella: v drugi polovici 19. stoletja je postalo jasno, da bo slovensko nacionalno gibanje uspešno le, če bo ženskam pomagalo do izobrazbe in olajšalo njihovo aktivno udejstvovanje v družbeno-kulturnem prostoru
V Berlinu se je, zahvaljujoč divjim nočnim klubom, alternativnim umetnostnim praksam, levičarskemu aktivizmu in nizkim najemninam, oblikovala posebna mestna kultura, ki si jo želijo izkusiti mladi odrasli z vsega sveta
Zakaj upodobitve volkov, lisic, medvedov in drugih živali v ljudskem slovstvu niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled?
Prosto po Tolstoju: Evropski projekti so nesrečni vsak po svoje.
Kako se v približno 650 let stari uprizoritveni tradiciji iz dežele vzhajajočega sonca povezujejo in prepletajo igra, glasba in ples?
Najbrž prvi svetovno pomembni ameriški pisatelj in filozof, ki nam je zapustil prelomno misel, da se ohranitev sveta skriva v divjosti
Z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom o tem, kako je opera v 19. stoletju postala osrednja in množično obiskana umetniška zvrst, kako so se skozi to spreminjale njene značilnosti ter kakšno vlogo je igrala v takratni družbi
Ljudje so se z mozaiki ukvarjali že od dni, ko so oblikovali in gradili prve civilizacije. Poznali so jih tako v Mezopotamiji kot v Mikenah, v klasičnem starogrškem obdobju, grški in rimski antiki, vse do zgodnjekrščanskega obdobja.
Neveljaven email naslov