Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Muzikal Annie se je v teh dneh vrnil na slovenske odrske deske. Kot neomajen simbol optimizma, ki vseskozi opominja s pesmijo, da bo Jutri vse bolje, še danes velja za enega najbolj priljubljenih družinskih muziklov. To soboto deset čez deseto boste v oddaji Kulturomat spoznali ekipo muzikla iz KD Ihan in KD Radomlje, izvedeli, kakšne so bile vaje, kako so se mladi ustvarjalci vživeli v vloge in kaj jim je povzročalo največ preglavic. Ne preslišite!
Annie v Radomljah
Kulturni društvi Ihan in Radomlje sta po uspešni uprizoritvi muzikala Moje pesmi, moje sanje zopet združili moči in pripravili družinski muzikal Annie.
Muzikal Annie je amaterska produkcija, ki se izvaja po dogovoru z Music Theatre International, napisana po stripu »Little Orphan Annie« pisatelja Harolda Graya. Režiser Nejc Lisjak je v predstavi združil 70 nastopajočih, med njimi 14 otrok, 32 glasbenikov, pomembno vlogo pa ima tudi kuža.
“Igra, petje, ples – vse mora biti usklajeno.”
Velik poudarek je tokrat na koreografiji – nastopajoči so se urili pod vodstvom koreografinje Petre Vegelj, za uglašenost z Godbo Domžale, ki ji dirigira Damjan Tomažin pa je poskrbela zborovodkinja Uršula Jašovec.
Zgodba
Zgodba muzikla Annie se dogaja v letu 1933, ko je Amerika doživela zlom finančnega trga. Enajstletna deklica Annie preživlja sivi vsakdan v sirotišnici z drugimi sedmimi dekleti. Še vedno verjame, da starša nista pozabila nanjo, a je po tolikih letih naveličana čakanja, zato se odloči, da ju bo poiskala kar sama. Njen pobeg iz sirotišnice se konča klavrno, policisti jo pripeljajo nazaj, kjer je zopet prepuščena na milost in nemilost zlobni upravnici Agathi Hannigan. V sirotišnico nato vstopi Grace Farrell, osebna pomočnica najbogatejšega človeka na svetu, Oliverja Warbucksa, z željo, da eno izmed sirot čez praznike povabi v Oliverjev dom in s tem pripomore k boljši publiciteti bogatega Warbucksa.
Med Annie in Warbucksom se splete močna vez, zato se on odloči, da jo bo posvojil. A Annie sprva ni navdušena, saj njeno upanje, da najde svoje prave starše, ne pojenja. Oliver ji obljubi, da ji bo starša pomagal poiskati, zato razpiše nagrado 50.000 ameriških dolarjev. Na razpisano nagrado se odzove mnogo prevarantov, med njimi tudi pohlepna Agatha Hannigan, upraviteljica sirotišnice, in njen brat, Daniel Rooster Hannigan, ki je še kako dober znanec policije. Ko deklico, o kateri vesta praktično vse, skoraj odpeljeta in v žepe pobašeta ček, FBI razkrije resnico o Anniejinih starših. Ta sta že pred leti umrla v prometni nesreči in se zato nista vrnila ponjo. A grenko spoznanje nato prav hitro prežene Oliverjeva posvojitev male Annie, skupaj z njegovo pomočnico Grace pa na koncu postanejo srečna družina.
In kako se je v zahtevno vlogo male Annie vživela Lena Oberwalder Zupanc:
“Sošolci in sošolke mi privoščijo, ker vedo, da rada pojem in nastopam.”
Predstave
Čepav se Muzikal Annine odvija več kot osemdeset let nazaj pa prikazuje velike razlike med socialnimi razredi, zato ga brez težav lahko preslikamo v sodobni čas in današnje razmere pri nas in po svetu. Gledalce prevzame s svojim optimizmom, ki govori, da je mogoče s srčnostjo odpreti vsaka vrata in doseči tudi težko dosegljive cilje.
In če tudi vam manjka kanček optimizma in imate radi igro, petje in ples – se na predstavo v Kulturni dom Radomlje lahko odpravite še ta vikend, 26. in 27. novembra, nove ponovitve pa bodo na sporedu v začetku naslednjega leta.
669 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Muzikal Annie se je v teh dneh vrnil na slovenske odrske deske. Kot neomajen simbol optimizma, ki vseskozi opominja s pesmijo, da bo Jutri vse bolje, še danes velja za enega najbolj priljubljenih družinskih muziklov. To soboto deset čez deseto boste v oddaji Kulturomat spoznali ekipo muzikla iz KD Ihan in KD Radomlje, izvedeli, kakšne so bile vaje, kako so se mladi ustvarjalci vživeli v vloge in kaj jim je povzročalo največ preglavic. Ne preslišite!
Annie v Radomljah
Kulturni društvi Ihan in Radomlje sta po uspešni uprizoritvi muzikala Moje pesmi, moje sanje zopet združili moči in pripravili družinski muzikal Annie.
Muzikal Annie je amaterska produkcija, ki se izvaja po dogovoru z Music Theatre International, napisana po stripu »Little Orphan Annie« pisatelja Harolda Graya. Režiser Nejc Lisjak je v predstavi združil 70 nastopajočih, med njimi 14 otrok, 32 glasbenikov, pomembno vlogo pa ima tudi kuža.
“Igra, petje, ples – vse mora biti usklajeno.”
Velik poudarek je tokrat na koreografiji – nastopajoči so se urili pod vodstvom koreografinje Petre Vegelj, za uglašenost z Godbo Domžale, ki ji dirigira Damjan Tomažin pa je poskrbela zborovodkinja Uršula Jašovec.
Zgodba
Zgodba muzikla Annie se dogaja v letu 1933, ko je Amerika doživela zlom finančnega trga. Enajstletna deklica Annie preživlja sivi vsakdan v sirotišnici z drugimi sedmimi dekleti. Še vedno verjame, da starša nista pozabila nanjo, a je po tolikih letih naveličana čakanja, zato se odloči, da ju bo poiskala kar sama. Njen pobeg iz sirotišnice se konča klavrno, policisti jo pripeljajo nazaj, kjer je zopet prepuščena na milost in nemilost zlobni upravnici Agathi Hannigan. V sirotišnico nato vstopi Grace Farrell, osebna pomočnica najbogatejšega človeka na svetu, Oliverja Warbucksa, z željo, da eno izmed sirot čez praznike povabi v Oliverjev dom in s tem pripomore k boljši publiciteti bogatega Warbucksa.
Med Annie in Warbucksom se splete močna vez, zato se on odloči, da jo bo posvojil. A Annie sprva ni navdušena, saj njeno upanje, da najde svoje prave starše, ne pojenja. Oliver ji obljubi, da ji bo starša pomagal poiskati, zato razpiše nagrado 50.000 ameriških dolarjev. Na razpisano nagrado se odzove mnogo prevarantov, med njimi tudi pohlepna Agatha Hannigan, upraviteljica sirotišnice, in njen brat, Daniel Rooster Hannigan, ki je še kako dober znanec policije. Ko deklico, o kateri vesta praktično vse, skoraj odpeljeta in v žepe pobašeta ček, FBI razkrije resnico o Anniejinih starših. Ta sta že pred leti umrla v prometni nesreči in se zato nista vrnila ponjo. A grenko spoznanje nato prav hitro prežene Oliverjeva posvojitev male Annie, skupaj z njegovo pomočnico Grace pa na koncu postanejo srečna družina.
In kako se je v zahtevno vlogo male Annie vživela Lena Oberwalder Zupanc:
“Sošolci in sošolke mi privoščijo, ker vedo, da rada pojem in nastopam.”
Predstave
Čepav se Muzikal Annine odvija več kot osemdeset let nazaj pa prikazuje velike razlike med socialnimi razredi, zato ga brez težav lahko preslikamo v sodobni čas in današnje razmere pri nas in po svetu. Gledalce prevzame s svojim optimizmom, ki govori, da je mogoče s srčnostjo odpreti vsaka vrata in doseči tudi težko dosegljive cilje.
In če tudi vam manjka kanček optimizma in imate radi igro, petje in ples – se na predstavo v Kulturni dom Radomlje lahko odpravite še ta vikend, 26. in 27. novembra, nove ponovitve pa bodo na sporedu v začetku naslednjega leta.
Od srede do petka je v Španskih borcih potekal Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa, ki letos praznuje 40. obletnico. Na njem se vsako leto zberejo najboljši mladi plesalci, ki so si svoj nastop na državnem nivoju zagotovili z dobro koreografijo, izvirno idejo in doživetim plesom na območni in regijski ravni. Poleg njih ali pa kar za njim na festivalu vsako leto sodelujejo tudi priznana imena iz sveta plesa.
Slovenci na področju zborovskega petja v svetu nekaj veljamo. Imamo tudi lepo urejen sistem izobraževanja mladih zborovodij, odlične mlade skladatelje, ki ustvarjajo kakovostno zborovsko literaturo in čedalje več zborovskih pevcev, ki se glasovno izobražujejo. Po nekaterih navedbah je v Sloveniji kar okrog 10.000 pevskih zborov. V tokratnem Kulturomatu spoznajte svet zborovskega petja z zborovodjo in članicami Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki drugo leto praznuje častitljivih 70 let. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Karikatura, predvsem politična, je bolj kot vsa druga umetnost podvržena vsakdanjim kritikam in komentarjem. Zastopa karikaturistov pogled na svet in dokler je le-ta predstavljen na smešen, vendar ne žaljiv način, je vsekakor dobrodošla spremljevalka našega vsakdana. Velikokrat se zdi neopazna, vendar ima lahko velik vpliv na javnost, lahko je kot močno orožje. Karikatura je med nami zato, da na bolj ali manj drzen in piker način beleži sedanjost in na zabaven način spodbuja k razmišljanju. To je umetnost, ki je sposobna nenehno presenečati in šokirati. Predstavljamo jo z mladimi karikaturisti v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Spoznajte Uršljanko leta 2016 – zmagovalko 15. Festivala mlade literature Evo Markun. S čim je študentka francoščine in filozofije prepričala selektorje revije Mentor, ki podeljuje nagrado za mlade slovenske literarne ustvarjalce, o čem rada piše, kaj rada bere?
V tem tednu so se v Izoli na 52. srečanju najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije zbrali mladi iz vse države in zamejstva. Filmi in njihovi avtorji, ki so se uvrstili med šestnajsterico, so prejeli priznanja, posebno nagrado pa je na samem festivalu za najboljši film po njihovem okusu podelila tudi otroška žirija. Več o dogodku v tokratni oddaji.
V tokratni oddaji Kulturomat bomo spoznali glavne igralce novega mladinskega filma Nika. Potopili se bomo v adrenalinsko zgodbo o najstniških strasteh, ljubeznih in upornostih in spoznali dekle, ki je med odraščanjem na dirkališčih postala strastna voznica gokartov. Kljub predsodkom v šoli, nabiranju prvih ljubezenskih izkušenj in številnih ovirah, ki se znajdejo na njeni poti, Niki največ pomenijo divje hitrosti na dirkališču, toda za nove zmage poleg neizmernega poguma in predanosti potrebuje tudi pomoč zvestih prijateljev.
Tokrat potujemo na mejo nevidnega, tam se bo to soboto odvila konvencija ljubiteljev fantazije in znanstvene fantastike. Je tako imenovana ''geek'' kultura danes res del prevladujočega trenda ali gre še vedno za subkulturo, ki je večina ne razume najbolje? Vas je vedno zanimalo kaj se dogaja na comi-conih in kako poteka cos –play? Prisluhnite pogovoru z mladimi organizatorji konvencije Na meji nevidnega, v soboto malo čez deseto.
Velenje je industrijsko mesto poznano po tovarni Gorenje in rudniku Velenje. Mlajši pa ga poznajo predvsem po živahni rap sceni. Ob veliki meri kritičnosti, ki jo mnogi izražajo v svojih besedilih pa poslušalec ne more zgrešiti pripadnosti, ki jo velenjski reperji čutijo do svojega mesta. V tokratni oddaji Kulturomat smo preverili kako Velenje dojemajo nove generacije reparjev, ki jo bosta predstavljala Klemen in Lovro, reperja zasedbe Lirikalni lovci, malce starejšo šolo pa bo zastopal Mrigo. V Velenje se je zapeljala Lea Ogrin.
13. septembra je minilo 100 let od rojstva angleškega pisatelja Roalda Dahla, zato te dni, ponekod pa kar celo leto, založbe, knjižnice in šole pripravljajo številne dogodke, s katerimi želijo počastiti to obletnico in ljubitelje branja spomniti na čudoviti, kdaj pa tudi strašljivi Dahlov knjižni svet. Le kdo ne pozna njegovih zgodb o Matildi, čarovnicah, velikem dobrodušnem velikanu, Jakcu in breskvi velikanki, Čarliju in tovarni čokolade, Čudovitem lisjaku … Številne izmed njih so zaživele tudi na odrskih deskah in velikih filmskih platnih. Vabljeni ste, da Roalda Dahla in njegove junake spoznate s pomočjo učencev OŠ Franja Malgaja Šentjur, njihove učiteljice slovenščine Bojane Potočnik in znanega slovenskega prevajalca, avtorja in raperja Pižame.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
V tokratnem Kulturomatu smo preverili, kako otroci preživljajo zadnji teden počitnic. V Ljubljani so se lahko udeležili počitniškega tedna v muzejih. V okviru projekta PovezujeM - tivolski ustvarjalni krog je pet muzejev na stežaj odprlo svoja vrata za tiste otroke, ki so proste dni želeli preživeti v družbi starejših predmetov, dragocenih najdb in umetniških del, ki razkrivajo našo zgodovino – in tudi sedanjost. Mlade smo ulovili v Narodnem muzeju Slovenije, medtem ko so se za nekaj časa prelevili v arheologe.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Znameniti brazilski fotograf Sebastiao Salgado se je večino svojega življenja odlikoval kot poročevalec s kriznih žarišč. Njegove fotografske serije so poglobljeno raziskovale življenjske razmere in kulturne razlike med ljudstvi, uničujoče posledice suše v afriški puščavi Sahel, neizprosne razmere v katerih delajo delavci vsepovsod po svetu in stisko ljudi, ki so iz različnih razlogov ostali brez domov. Pri Genezi, se je Salgado sklenil preusmeriti od ljudi k neokrnjeni lepoti Zemlje in bitjem, ki živijo v sožitju z njo. Na svojih potovanjih po zemeljski obli je med letoma 2004 in 2011 dokumentiral arktične in puščavske krajine, tropski deževni gozd, morske in druge prostoživeče rastline in živali ter skupnosti, ki še danes živijo v skladu z izročilom prednikov. Salgado je s svojimi fotografijami napravil vizualni poklon našemu ranljivemu planetu, saj je prepričan, da smo ga dolžni varovati. Razstava, ki obsega 245 veličastnih črno-belih fotografij je razdeljena na pet geografskih območij, poimenovanih Jug planeta, Zatočišča, Afrika (na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana) ter Severna prostranstva in Amazonija in Pantanal (v Galeriji Jakopič). V Mestnem muzeju Ljubljana so mislili tudi na družine in otroke, saj so, da bo ogled fotografij še bolj zanimiv, pripravili dva poučna in zabavna otroška vodnika. Prilagojena sta dvema starostnima skupinama (4–7 let in 8–12 let), v avgustu pa so v zabavno vodstvo po razstavi Geneza vključili tudi nepozabno fotografsko doživetje v družbi mojstrov fotografov s katerima boste lahko raziskovali kako nastane fotografija in vstopili v prednico današnje fotografije – camero obscuro. Več pa v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Liana Buršič
Televizijski kviz Male sive celice je na sporedu že 22. Sezon. V prihajajoči 23. pa se bo zgodilo kar nekaj sprememb. Kaj prinaša nova sezona malih sivih celic, nam bo zaupal mladi dramski igralec Nik Škrlec, ki prevzel vodenje oddaje. Prisluhnite pogovoru z Nikom in njegovim pernatim prijateljem v tokratni oddaji Kulturomat.
Zgodovina kina v Sloveniji sega že daleč nazaj, in sicer v leto 1947, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo podjetje za predvajanje filmov. Takrat je naše glavno mesto imelo samo tri kino dvorane. Odhod v kino pa je že od tistega časa naprej zelo priljubljena oblika zabave. A kako se je dojemanje kina v vsem tem času spremenilo med mladimi, vam je dandanes dovolj, da vam kini ponujajo le ogled filma, ali si ob tem želite še spremnih aktivnosti in kako vam kinodvorane lahko kar najbolj učinkovito približajo film, je nekaj vprašanj, na katere bomo iskali odgovore v Kulturomatu, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
Ne le v Združenih državah Amerike, tudi pri nas sta bila filma Prava nota 1 in 2 pravi hit – zaradi zgodbe in predvsem glasbe. A capella zasedbe postajajo vedno bolj priljubljene, gre pa za zvrst petja brez spremljave instrumentov – od zborovskega petja, ki ga ne spremlja glasbilo, pa do stila, ki mu po angleško rečemo vocal play, ko vse glasove, tudi tiste, ki dajejo ritem ali oponašajo glasbo, izvajajo pevci z glasovi. Tudi pri nas je kar nekaj a capella skupin, v tokratni oddaji bomo spoznali Oktet 9.
Javni natečaj Pisana promlad - na dan z besedilom, ki ga je šesto leto zapored pripravila Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ), spodbuja tamkajšnjo mladino k pisanju v slovenskem jeziku. Učenci, razdeljeni v tri starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos so tako najmlajši pisali o živalih, srednja skupina o ljubezni, dijaki o gledališču. Na končni prireditvi, ki so jo mladi popestrili tudi s petjem, so razglasili najboljše, nekatere od njih boste spoznali v današnji oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Z ljudskim plesom in petjem se danes pogosto srečujemo na raznih resnih in zabavnih prireditvah, proslavah ob praznikih in veselicah. Kot del ljudskega izročila smo ples in petje podedovali od naših prednikov, to izročilo pa naprej prenašajo folklorne skupine. Ena od njih je tudi skupina Židan parazol, ki se ves čas izpopolnjuje ter širi in odkriva nova področja v bogati kulturni dediščin. Ob koncu šolskega leta so za vse ljubitelje folklore pripravili letni koncert, na katerem jih je obiskala Tadeja Bizilj.
Študentsko gledališče je bilo še do nedavnega v Sloveniji skorajda neobstoječe. Gre pravzaprav za svojevrsten fenomen, ki mu ni enakega v širši regiji. Zato sta se Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Gledališče Glej odločila temu narediti konec. Nastal je projekt Glej, Študent teater, ki je mladim omogočil prostore in mentorje, ki so vodili nadobudne študente, željne gledališča. Več o projektu pa v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
Okoli 6500 je letos tistih devetošolcev , ki si lahko nadenejo lento zlatih bralnih značkarjev. Za svojo bralsko vnemo so bili tudi nagrajeni, kajpada s knjigo, 1200 med njimi pa še z obiskom svečane prireditve v Cankarjevem domu, med njimi prvič tudi najboljši zlati bralci slovenskih šol v Italiji. Kakšne svetove zlatim bralcem odpira druženje s knjigo in kaj o njihovem branju pravijo njihovi mentorji ter znani slovenski pisatelji pa v tokratnem Kulturomatu.
Neveljaven email naslov