Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
8 epizod
8 epizod
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
1. maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. To je bila največja širitev te povezave v njeni zgodovini, kar so takrat imenovali »veliki pok«. Čeprav je bilo pred vstopom prisotne nekaj negotovosti, lahko danes ugotovimo, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemnega pomena. Slovenci glede na Eurobarometer nadpovprečno podpiramo EU, a udeležba na evropskih volitvah je med najnižjimi v Uniji. V današnji anketi smo nastavili ogledalo članstvu Slovenije v evropski družini
V letu 2023 je bilo v Sloveniji opravljenih malo več kot 45 tisoč vozniških izpitov za kategorijo B, od tega jih je bilo več kot polovica uspešno opravljenih. Vozniški izpit je pomemben mejnik v življenju vsakega posameznika. Za mnoge je to čas, poln pričakovanj, vznemirjenja in tudi nekaj stresa. Vozniški izpit je še vedno simbol svobode in neodvisnosti. Vsak izmed nas je čimprej želel pridobiti vozniško dovoljenje. S počitniškim delom in »donacijami« staršev, stricev, non in botrov, smo si nabrali dovolj denarja, da smo lahko plačevali ure vožnje, saj je za marsikoga to predstavljalo velik finančni zalogaj. Kako je pa danes? Raziskave kažejo, da zanimanje mladih za opravljanje vozniškega izpita v zadnjih letih precej upada. Kakšni so vaši spomini na šolo vožnje? Bi danes še opravili vozniški izpit?
Strokovnjaki temu pravijo ocenomanija. V šolah je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen. Te so vse višje, kar pa ne odraža nujno dejanskega znanja. V šolskem sistemu je že toliko odličnjakov, da celo vplivajo na vpis po srednjih šolah in tako je marsikatera gimnazija zaostrila vpisne pogoje. Ali to pomeni, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna? Zakaj je štiri slaba ocena? Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Tisti učenci, ki dosegajo malenkostno slabši uspeh, lahko opustijo upanje, da se bodo vpisali na želeno šolo ali fakulteto. Zakaj "lovci na petice", ko opravijo standardizirani test znanja, ne dosegajo posebno velikih uspehov? Če smo malo provokativni, ali res ustvarjamo »piflarje«, pri katerih naučeno čez par tednov izpuhti? Kaj je torej pomembno, ocena ali znanje? Zakaj učenci tako hlastajo po absolutni petici in kdo stoji v ozadju: starši, šolski sistem ali družba?
Zaradi negotovih varnostnih razmer postaja obvezno služenje vojaškega roka spet aktualno. V zadnjem času se to vprašanje pojavlja tudi na slovenskem političnem parketu. Ampak kot zatrjujejo odgovorni, je o tem še preuranjeno govoriti, saj trenutno bolj razmišljajo o dodatnih zaposlitvah v vojski kot o naborništvu. Sicer pa se je to vprašanje v zadnjih letih večkrat zastavilo, a do resnejših manevrov nikoli ni prišlo. Služenje vojaškega roka je bila nekoč “čast” – no, vsaj tako so to predstavljali. V Jugoslaviji je veljal stereotipi, da moški, ki ni bil v vojski, ni pravi moški. Ali pomeni naborništvo res pravi prehod fanta v moža? Smo kot družba že prerasli prepričanje, da nam samo vojska priuči tiste prave vrednote? Seveda je tu še ključno vprašanje, ali podpirate obvezno služenje vojaškega roka?
V dobi interneta je dostop do informacij lažji kot kdajkoli prej. Vse, kar potrebujemo, je nekaj klikov in pred nami se odpre morje informacij. A pozor! Vse, kar beremo na spletu, ni nujno resnično. Ljudje pogosto iščemo informacije, ki potrjujejo naša prepričanja in mnenja, tudi bolj nagnjeni smo k sprejemanju informacij, ki se ujemajo z našim prepričanjem, ne glede na to, ali so resnične ali ne. Klasični mediji, kjer so informacije verodostojne, inteligentne in analitične, izgubljajo moč. Za vedno več mladim, pa tudi tistih do 40. leta starosti je telefon danes že pretežen vir informacij. Ali se zanašate na javno televizijo ali radijske oddaje za spremljanje novic, ali se raje poslužujete družabnih omrežij za pridobivanje informacij o trenutnih dogodkih? Na ta vprašanja smo odgovarjali v petkovi anketi.
Pobudo za praznovanje osmega marca kot mednarodnega dneva žensk je prva naslovila nemška feministka Clara Zetkin, rojena Eissner, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice spregledanih. Na drugi mednarodni konferenci socialističnih žena leta 1910 v Köbenhavnu je predlagala, da bi dan žena praznovali kot mednarodni praznik. Leto kasneje so tako dan žensk prvič praznovali ne le v Nemčiji, Avstriji in Švici ter na Danskem, temveč tudi pri nas, v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po uveljavitvi volilnih pravic žensk, a ne le zahteve, da ženske lahko volijo, temveč tudi, da so izvoljene. Pa tudi po uveljavitvi pravice do zaposlitve, izobraževanja ter ukinitvi diskriminacije na delovnem mestu. Kaj pa danes? Še potrebujemo dan žena?
Vstopili smo v mesec, ko bomo obeležili 120-letnico rojstva Srečka Kosovela. Naš veliki kraški poet sodi med najbolj prepoznavne literate doma in v tujini. Tudi na Radiu Koper se mu bomo poklonili z različnimi rubrikami, ki bodo osvetlile njegovo življenje. Z branjem njegove poezije bodo pesnikov opus počastili tudi voditelji programa. Srečku Kosovelu posvečamo tudi petkovo anketo. Poznate njegovo poezijo? Ali sploh berete poezijo in kateri je vaš najljubši poet?
V tokratni petkovi anketi smo se pozanimali, zakaj po vašem mnenju prihaja do izgredov na stadionih. A znamo biti navijači?
Neveljaven email naslov