Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
85 epizod
85 epizod
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
V starih časih si je Zevs večkrat privzel podobo zemljana in šel z Olimpa med ljudi, da bi jih preizkusil, ali so dobri ali hudobni. Na nekem takem popotovanju ga je spremljal Hermes, božji sel.
Nioba je bila tebanska kraljica in daleč naokoli ni bilo srečnejše žene. O njenem možu, kralju Amfionu, in njegovi umetnosti igranja na liro so govorili ljudje po vsej Grčiji od enega mor-skega brega do drugega. Ko so v Tebah gradili okope okoli mesta, je zadoščalo, da je kralj Amfion zaigral na liro katero izmed svojih prelepih pesmi, pa so se skale začele trgati od pobočij, skalni skladi pa so sledili sladkim zvokom Amfionove lire in se, ne da bi ljudje kaj pomagali, postavljali v obzidje.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Cikel pravljic Frana Milčinskega končujemo s tremi zgodbami o Butalcih. Butalci sicer ne spadajo med njegove pravljice, so pa pripovedi, po katerih je Milčinski današnjim bralcem najbrž najbolj znan. Ustvarjal jih je predvsem v zadnjih treh letih svojega življenja in jih objavljal v mladinskih listih, vendar so jih tedanji bralci sprejemali precej zadržano. V knjigi so Butalci izšli šele l. 1949, torej 17 let po avtorjevi smrti, in postali eno njegovih najbolj prepoznavnih in največkrat natisnjenih del. Gre za avtorske pripovedi, v katerih pa tu in tam spet odkrivamo sledi iz pripovednega izročila, npr. iz šaljivih pripovedi o Ribničanih. Bere Jure Lajovic. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc
Snov o mrtvaški kosti, ki kaznuje objestneža, je znana pri vseh evropskih narodih. Pogosteje se pojavlja v nevezani besedi, pri Bretoncih, Francozih, Špancih, Flamcih in kočevskih Nemcih pa se je izoblikovala tudi v pesem. V slovenskem izročilu jo najdemo tako v pesemski kot v prozni obliki. Fran Milčinski je motiv o mrtvaški kosti, ki kaznuje objestneža, ubesedil v pravljici Neusmiljeni graščak, ki je socialno-kritična obtožba gosposke samopašnosti. Pravljico bere Maja Kunšič. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc
Bajeslovna kraljevska kača je velika in nevarna, bela ali črna, lahko pa tudi pisana kot mavrica. Kačja kraljica ima krono na glavi in diamant ali zlato jabolko pod jezikom. Vse druge kače jo ubogajo in so ji podložne. Je gospodarica zemeljskih zakladov, zato se ljudje skušajo polastiti njene krone, zlatega jabolka ali kačjega kamna, ki predstavljajo ključ do bogastva. Motiv kraljevske kače in človekove želje po bogastvu je Fran Milčinski ubesedil v pravljici Kačji kralj Babilon. Pravljico bere Miha Arh. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc.
Kraljevič Marko je junak iz srbskega epskega pesništva, pojavlja pa se tudi v slovenskih pripovednih pesmih. Je močan, spreten, iznajdljiv, v boju nepremagljiv, sposoben rokovati z najtežjim orožjem in zmožen ukrotiti najbolj divjega konja. Je zaščitnik revnih in nemočnih, varuh zakona in reda, včasih tudi v svojo škodo. Poročen je z vilo, ki je hkrati njegova zaščitnica. Fran Milčinski je o kraljeviču Marku napisal cikel 19-ih zgodb, ki osvetljujejo različne junaške trenutke ali druge mejnike iz Markovega življenja. Ena izmed njih je pravljica Posestrima vila. Pravljico bere Alenka Tetičkovič. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV Slovenija, programa ARS, in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Motiv o hudobni mačehi, ki ne mara svojega primoženega otroka, je v slovenskem izročilu znan tako iz epskih pesmi kot folklornih pripovedi. Otrok, ki je zaradi mačehe v hudi stiski in prosi za pomoč umrlo mamo, pa se pojavlja predvsem v epskih pesmih. V nekaterih različicah otrokove prošnje, da bi prišel do mame, niso uslišane; v drugih je uslišan tako, da ga mama vzame k sebi na drugi svet; pri Milčinskem pa se umrla mati vrne in vpričo mačehe lepo poskrbi za nesrečnega otroka. Mačeha se od groze spreobrne. Milčinski torej izpostavi možnost spremembe in drugo priložnost za ljudi, katerih dejanja so sprva neprimerna. Ali kot piše Janko Kos: »V osebnosti Milčinskega sta se dobrodušnost in ljubeznivost prepletali s čutom za socialna vprašanja, veselje do pripovedovanja pa z nagnjenjem do poučevanja in prosvetljevanja.« Pravljico bere Polonca Kores. Cikel pravljic Iz nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program Iz nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV Slovenija, programa ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc
Vile ali bele žene so v našem izročilu belo oblečena bajna bitja z dolgimi svetlimi lasmi. Prebivale naj bi v drevesih, razpokah in votlinah skalnih sten ter v bližini vodnih izvirov, studencev, vodnjakov, jezer in rek. Pripovedi omenjajo, da so jim ljudje na polja in pašnike kot daritev nastavljali mleko, štruklje in druge jedi, vile pa so jim v zahvalo opravljale različna dela, oskrbele živino, podarile nit brez konca ali svetovale pri setvi. Kdor je vili storil dobro delo (npr. razvozlal lase ali naredil senco), je bil nagrajen. Vila kot mati pusti živeti le tiste otroke, za katere kot jasnovidka ve, da bodo pošteni, vila kot zakonska žena pa vztraja le do trenutka, ko mož prekrši obljubo. Fran Milčinski v pravljico Vila povezuje več motivov, ki so iz pripovednega izročila znani kot ločene krajše pripovedi. Pravljico bere Maja Kunšič. Cikel pravljic iz Nekoč v danes. Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, ki je umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana. Priprava strokovnih gradiv: Anja Štefan in Benjamin Zajc.
Povodni mož je bajno bitje, ki se v predstavah in besedah naših prednikov pojavlja v različnih podobah in pod različnimi imeni. Povodnják, jézernik, vodeni človek, vodnar, vodni mož, gestrin, salemsonar, motovilec, mitál, váncaš, mámalič, muk – vse to je povodni mož. Lahko je velik, zelen, luskinast ali kosmat, tudi z ribjim repom, včasih zrel mož in včasih mladenič. Prebival naj bi v morju, jezerih in rekah, izvirih studencev, potokih in mlakužah. Otroke so svarili pred njim, da jih ne bi potegnil v vodo. Poleg otrok pa naj bi posebno rad ugrabljal mlada dekleta. Tudi povodni mož ali Muk iz pravljice Frana Milčinskega si nevesto najde v neučakanem in nepremišljenem dekletu. Bere Ana Hribar. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO, programa ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana. Priprava strokovnih gradiv: Anja Štefan in Benjamin Zajc.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Bajeslovna kraljevska kača je velika in nevarna, bela ali črna, lahko pa tudi pisana kot mavrica. Kačja kraljica ima krono na glavi in diamant ali zlato jabolko pod jezikom. Vse druge kače jo ubogajo in so ji podložne. Je gospodarica zemeljskih zakladov, zato se ljudje skušajo polastiti njene krone, zlatega jabolka ali kačjega kamna, ki predstavljajo ključ do bogastva. Motiv kraljevske kače in človekove želje po bogastvu je Fran Milčinski ubesedil v pravljici Kačji kralj Babilon. Pravljico bere Miha Arh. Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz zapuščine Frana Milčinskega je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.
Neveljaven email naslov