Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
36 epizod
36 epizod
Portal »Slovenci v sosednjih državah« je stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin in njihovih organizacij v sosednjih državah. Namenjen je Slovencem v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, ki lahko na enem mestu dobijo vpogled v pestro dogajanje na najrazličnejših področjih njihovega življenja, delovanja in ustvarjanja. Obenem so prav oni osrednji ustvarjalci vsebin. Portal je tudi prostor, kjer lahko svoje rojake, ki živijo izven državnih meja in v svojem specifičnem geografskem okolju ohranjajo slovenski jezik in kulturo, dobro spoznajo tudi uporabniki, ki živijo v Sloveniji. Portal je okno v svet, ki prispeva k širitvi enotnega kulturnega prostora ter vedenju in zavedanju, da Slovenci v sosednjih državah so! In da živijo ustvarjalno, polno in aktivno življenje.
Srednješolca Mate Labritz, ki ga navdušuje gledališče, in obetavna glasbenica Štefi Dravetz, sta mlada upa porabskih Slovencev. V Ljubljano sta pospremila svojo nekdanjo učiteljico slovenščine Valentino Novak, zdaj zadolženo za pouk slovenskega jezika v Porabju. Skupaj so bili gostje pogovornega večera Sredi domovine, ki ga enkrat mesečno pripravijo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako se je Prekmurka, profesorica slovenščine, dramaturginja, lektorica in urednica znašala v Porabju? Kako jo dojemata njena nekdanja učenca? FOTO: Mateja Železnikar
Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Pokržnikov Luka Janka Messnerja je satirično besedilo, ki govori o enem pomembnejših obdobij zgodovine koroških Slovencev; boju za vidno dvojezičnost, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja sprožil buren odziv nasprotnikov in tako imenovani »Ortstafelsturm«.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je v v okviru letošnjih koroških kulturnih dni v Ljubljani predstavila nov portal slogled.at, na katerem so zbrane informacije o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. Ta je z 200 predstavami in 20 gledališkimi premierami na leto vsekakor pomembna za razvoj narodne skupnosti in krepitev njene jezikovne samozavesti. Ideja se je rodila na pisateljskem srečanju na Obirskem nad Železno kaplo, izzivov pa, kot pravi vodja projekta in podpredsednica zveze Julija Schellander Obid, ni bilo malo. Portal je namenjen tako gledališkemu občinstvu kot samim gledališčnikom vseh starosti; od najmlajših, ki na avstrijskem Koroškem začnejo že s 3 leti, mladinskih in odraslih skupin do profesionalnih gledaliških ustvarjalcev. Predsednik Slovenske prosvetne zveze MItja Rovšek pa opozarja, da inflacija viša stroške vzdrževanja in obnove kulturnih domov, zato bi rabili več finančne pomoči. Podpora, ki jo dobi zveza iz Avstrije in Slovenije ostaja nespremenjena in ne upošteva inflacije. Zaradi vse večjih stroškov obstaja nevarnost krnitve programov in razvoja, saj denarja ni dovolj za vse potrebe, pravi Rovšek.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
V Umagu so v teh dneh zaključili z dopolnilnim poukom slovenskega jezika. Letos je potekal v dveh skupinah in sicer za mlajše, ki nameravajo nadaljevati šolanje v Sloveniji in za odrasle, ki se slovenščine učijo bodisi zaradi dela bodisi iz preproste želje po znanju našega jezika. Na slovesni podelitvi potrdil o uspešnem zaključku pouka je bila Barbara Kampos.
Tržaški Slovenec David Danev je pred dnevi na družabnem omrežju Facebook objavil posnetek, ki je v javnosti izzval različne odzive. Danev je pred svojo trgovino v središču Trsta nepravilno ustavil avtomobil. Pristopila sta policista in od njega, v italijanskem jeziku zahtevala dokumente. Danev je vztrajal, da policista postopek z njim, ki je pripadnik slovenske manjšine, opravita v slovenskem jeziku. Prepričan je namreč, da zakonodaja slovenščino priznava kot uradni jezik. Postopek zaradi napačnega parkiranja se je zaključil na kvesturi, Danev pa napoveduje nadaljevanje boja za rabo slovenskega jezika v vsakdanjem življenju.
Oktober je v hrvaški Istri že tradicionalno posvečen dnevom slovenske kulture. V istrskih krajih – v Pulju, Labinu, Lovranu, Poreču, Umagu in Buzetu, kjer delujejo slovenska društva, so se v treh tednih zvrstili številni dogodki, ki so v ospredje postavili slovenski jezik in ustvarjalnost na različnih področjih. Letošnja prireditev je bila posebna zato, ker je trajala skoraj ves mesec. Spremljala jo je Barbara Kampos.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, krovna organizacija Slovencev v tej sosednji državi, ima novo vodstvo. Predsedovanje je prevzela članica Slovenskega društva Bazovica in vodja reške enote ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja, zgodovinarka Barbara Riman. Sedež Zveze se vrača na Reko.
Umag in tamkajšnje otroke je obiskala Muca copatarica. Pripeljala se je iz Dubrovnika, da bi prvo in drugošolcem ter predšolskim otrokom povedala, kako pravilno pospraviti copate. Pravzaprav jo je iz Dubrovnika pripeljala Tanja Baletić Cizej, predsednica tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva Lipa. Predstavo sta umaškim otrokom podarila Slovensko kulturno društva Ajda iz Umaga in Svet slovenske narodne manjšine mesta Umag. Za nas pa je bila to priložnost, da smo lahko izvedeli kaj več o Slovencih, ki so dom našli v Dalmaciji.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper načrtuje nakup novega bibliobusa, saj dosedanje vozilo potujoče knjižnice ne ustreza več knjižničnim normam. Med bralce na Južnem Primorskem bo zapeljal že jeseni. Dosedanje vozilo potujoče knjižnice pa ne bo romalo na odpad. Knjižnica in koprska občina ga bosta v okviru projekta Koprski bibliobus za Slovence v Bosni in Hercegovini podarili Narodni in univerzitetni knjižnici Republike Srbske v Banja Luki. Bibilobus se bo ustavljal tudi na postajališčih med Sloveci, ki živijo na tem območju, združeni v Slovensko društvo Triglav Banja Luka. Več v prispevku Barbare Kampos.
Pet evropskih manjšinskih gledališč, med njimi Slovensko stalno gledališče iz Trsta in reška Italijanska drama, se je povezalo v skupni postavitvi Pirandellovih Velikanov z gore. Predstava, v kateri govorijo pet jezikov, igralci so namreč različnih narodnosti, je nastajala na Reki, po tamkajšnji premieri so jo konec minulega tedna videli v Trstu, zdaj pa jo čaka dolgo potovanje po drugih gledališčih vse do Romunije. Več v reportaži, ki jo je pripravila Neva Zajc.
Zadnji dnevi leta, ki se izteka, so priložnost za pregled doseženega in pogled v prihodnost. Leto 2017 je bilo za Slovence, ki živijo izven matične domovine, prijazno leto, ocenjuje pristojni minister Gorazd Žmavc. Storjenih je bilo kar nekaj pomembnih korakov k manjšanju razdalj in povezovanju - tako med Slovenci v sosednjih državah kot z rojaki v domovini. A pred vsemi so številni izzivi. Tudi o teh se je z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu pogovarjala Barbara Kampos.
Z nastopom Folklornega društva Lukovica in zaključnim skupnim druženjem so se v Lovranu, kjer so bili gostitelji tam živeči Slovenci, združeni v kulturno društvo Snežnik, zaključili letošnji, že enajsti Dnevi slovenske kulture v Hrvaški Istri. V dobrih desetih dnevih so se v krajih, kjer delujejo slovenska društva, zvrstile številne prireditve, s katerimi so skušali slovensko kulturo približati tudi večinskemu narodu. Dnevi slovenske kulture so plod skupnega truda in povezanosti vseh šestih slovenskih kulturnih društev, ki delujejo na območju hrvaške Istre. V koordinaciji napovedujejo, da bo prireditev prihodnje leto še bogatejša. Dneve slovenske kulture je spremljala Barbara Kampos.
V večini slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem so v teh dneh podelili spričevala udeležencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. V Umagu se je pred časom sestal Odbor za razvoj slovenskega jezika na Hrvaškem, na katerem so sprejeli pomembne smernice za učenje slovenščine na območju Umaga, Novigrada in Buj.
Slovensko kulturno društvo Oljka iz Poreča praznuje deset let delovanja. Rojstni dan so obeležili s svečanostjo, ko jo pripravili v prostorih Istrske zbornice, ki je bila društvu začasni dom skoraj celo desetletje. Na prireditvi so prejeli najlepše darilo – končno svoje prostore. V Poreču je bila Barbara Kampos.
Neveljaven email naslov