Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 11.2. 2019

11.02.2019


Florjan Lipuš kritičen do odnosa do slovenskega jezika, Vse ali nič Amine Majetić, prešerno med rojaki v Zagrebu in Porabju, skrb zbujajoče obujanje fašizma

Prešerno, pa tudi kritično, na Prešernov dan

Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš, ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem – zlatim redom za zasluge. Njegov zahvalni govor, v katerem je opozoril na vlogo države pri skrbi in negi slovenskega jezika, lahko slišite v tokratni oddaji.

Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. Po končani osnovni šoli na Jesenicah, kjer se je rodila, je nadaljevala šolanje na Slovenski gimnaziji v Celovcu, kamor je prišla pred 12 leti.

»Ko smo se z družino preselili po nekakšni skupni odločitvi, sem bila še v najstniški letih in takrat kakšnih večjih pričakovanj nimaš, razen tega,  da se boriš s čisto novim jezikom, iščeš novo družbo, raziskuješ novo okolje, se poskušaš prilagoditi. In potem vrsto let pozneje ugotoviš, da se lahko nekje na tujem čutiš sprejetega, če predvsem sam delaš na tem.«         

Amina Majetić, ki se danes počuti koroška Slovenka, je že od dijaških let uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih in v zbirki Popki literature leta 2012 objavila svojo prvo pesniški zbirko z naslovom Vse ali nič. Letos pa bo pri Mohorjevi založbi izšla njena druga zbirka z naslovom Ko sanje ostanejo sanje. Več o možnostih literatov mlajše generacije in glasbi, s katero se je Amina Majetić ukvarjala še preden je začela pisati pesmi, v  oddaji.

Ustavimo se v Porabju in Zagrebu, kjer so ob kulturnem prazniku, tako kot drugod po zamejstvu, pripravili več prireditev.

Proslava, ki jo je v kulturni dvorani na Gornjem Seniku 7.2.2019 pripravila Državna slovenska samouprava, je bila v znamenju najmlajše generacije porabskih Slovencev. Učiteljica-asistentka Valentina Novak, ki je pripravila kulturni program, je prejela veliko čestitk. V proslavo je namreč vključila tudi starše in druge.

»To je pravi način, da se začnemo pogovarjati v različnih jezikih. Seveda o  kulturi najprej razmišljamo. Da bi koga izključili in razmišljali samo v slovenščini, bi jih malo sodelovalo v proslavi. To bi bilo škoda. Zdelo se mi je zelo pomembno, da vprašamo, kaj kultura je, vse. Vse učence, učitelje, ves kolektiv se je s tem ukvarjal cel mesec, k razmišljanju smo povabili tudi tiste, ki kreirajo jezikovno politiko v Porabju in mislim, da so zelo lepo povedali.«          

O tem, kaj je kultura, je razmišljala tudi slavnostna govornica Agota Kallay, vodja centra za manjšinsko šolstvo pri Zavodu za šolstvo Republike Madžarske, ki je spomnila na uspavanke, ki so jim jih pele babice, Župančičeve pesmi o Cicibanih, Skodelica kave, Martina Krpana in druga pomembna dela slovenske književnosti.

Na prireditvi v nedeljo, 10.2.2019, ki jo je v Slovenskem domu v Monoštru pripravila še Zveza Slovencev na Madžarskem, pa se je predstavila prekmurske etno skupina Edna. Slavnostni govornik, slavist in novinar Dušan Mukič, pa je poudaril, da je zanj slovenska kultura vse, kar je povezano z jezikom.

»Slovenska kultura je zame v prvi vrsti slovenski jezik, prvi jezik, ki sem ga spregovoril, jezik, ki sta mi ga predala mama in oče…. In čeprav izdelujemo papirnate cvetlice in plešemo v folklornih skupinah, mi kultura pomeni predvsem slovenski jezik. To so časopisi, ki jih izdajamo, je slovenskih radio v Monoštru, so Slovenski utrinki in  še več. So novele, ki se napišejo v slovenskem jeziku, so pesmi, so romani v slovenskem jeziku. Tu v Porabju pa je še posebej pomembno porabsko slovensko narečje.«      

Dan spomina na eksodus in oživljanje fašizma

10.2.2019 so 15. leto zapored v Italiji obeležili državni dan spomina na množično povojno izseljevanje Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije ter umrlih v kraških breznih. Dan spomina je sosednja država razglasila leta 2004 prav na dan, ko so v Parizu leta 1947 z mirovno pogodbo začrtali mejo med Italijo in Jugoslavijo in jo leta 1975 potrdili z Osimskimi sporazumi.

Že več dni prej so poskrbeli za različne dogodke, s katerimi javnosti in zlasti mladim predstavljajo preteklost, vendar na svoj način, enostransko, tako, kot koristi trenutni politiki. In pri italijanski razlagi tragičnih delov skupne zgodovine ob tej italijansko slovenski meji so ostali tudi vsi govorniki osrednje slovesnosti pred fojbo v Bazovici na Tržaškem Krasu: tržaški župan Dipiazza, predsednik evropskega parlamenta, Italijan, Tajani, notranji minister in podpredsednik italijanske vlade Salvini, dijaki, ki so jih na fojbo pripeljali iz vse države.

Eksodus in fojbe so bile tragični del skupne preteklosti, tako, kot 20 letni fašistični genocid nad Slovenci, so zapisali slovenski in italijanski zgodovinarji v skupnem poročilu, ki pa bolj ali manj ostaja le  zaprto v predalih. Italija še vedno vztraja pri svoji razlagi. Tržaška zgodovinarka Dunjo Nanut v pogovoru z Mirjam Muženič opozarja na prezrte zgodovinarje in zlorabo v politične namene.

»Mislim, da bi morali zgodovinarji še naprej raziskovati in bi morali imeti prvo besedo, politika pride kasneje oziroma bi morala biti obstranska, saj jih preveč rada uporablja v svoje namene. Teh vprašanj se loteva ob določenih prilikah, priložnostno, zganja velik halo, naslednjih dan se vse to utiša in pozabi.«

Dijaki slovenskih srednjih šol v Gorici pa so bili v noči na slovenski kulturni praznik tarča  krajevnih nestrpnežev. Na zidu pred šolskim centrom se je pojavilo šest velikih plakatov s fotografijami in gesli študentske organizacije, ki je del skrajno desničarskega gibanja Casa Pound. V številnih odzivih po vsem mestu so prevladovale obsodbe. Goriški dijaki so strnili vrste, pripravili protest, v katerem so se jim pridružili učitelji in  nekateri predstavniki organizacij slovenske narodne skupnosti. Glasno so odmevale himna, Samo milijon nas še živi, Slovenskega naroda sin in druge. Senatorka Tatjana Rojc je zaradi dogajanja zaskrbljena:

»Klima se zelo spreminja. Tudi sama sem tarča grobih napadov, psovk, ki jih nisem slišala desetletja. Zato mislim, da moramo stati ob strani našim dijakom, ki so pogumno obsodili to, kar se jim dogaja, in seveda tudi sami bit posebej budni v tem trenutku, ker se bojim, da se ponavlja to, kar se je dogajalo že v 20 letih (prejšnjega stoletja).«

 Prisluhnite oddaji!


Sotočja

859 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 11.2. 2019

11.02.2019


Florjan Lipuš kritičen do odnosa do slovenskega jezika, Vse ali nič Amine Majetić, prešerno med rojaki v Zagrebu in Porabju, skrb zbujajoče obujanje fašizma

Prešerno, pa tudi kritično, na Prešernov dan

Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš, ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem – zlatim redom za zasluge. Njegov zahvalni govor, v katerem je opozoril na vlogo države pri skrbi in negi slovenskega jezika, lahko slišite v tokratni oddaji.

Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. Po končani osnovni šoli na Jesenicah, kjer se je rodila, je nadaljevala šolanje na Slovenski gimnaziji v Celovcu, kamor je prišla pred 12 leti.

»Ko smo se z družino preselili po nekakšni skupni odločitvi, sem bila še v najstniški letih in takrat kakšnih večjih pričakovanj nimaš, razen tega,  da se boriš s čisto novim jezikom, iščeš novo družbo, raziskuješ novo okolje, se poskušaš prilagoditi. In potem vrsto let pozneje ugotoviš, da se lahko nekje na tujem čutiš sprejetega, če predvsem sam delaš na tem.«         

Amina Majetić, ki se danes počuti koroška Slovenka, je že od dijaških let uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih in v zbirki Popki literature leta 2012 objavila svojo prvo pesniški zbirko z naslovom Vse ali nič. Letos pa bo pri Mohorjevi založbi izšla njena druga zbirka z naslovom Ko sanje ostanejo sanje. Več o možnostih literatov mlajše generacije in glasbi, s katero se je Amina Majetić ukvarjala še preden je začela pisati pesmi, v  oddaji.

Ustavimo se v Porabju in Zagrebu, kjer so ob kulturnem prazniku, tako kot drugod po zamejstvu, pripravili več prireditev.

Proslava, ki jo je v kulturni dvorani na Gornjem Seniku 7.2.2019 pripravila Državna slovenska samouprava, je bila v znamenju najmlajše generacije porabskih Slovencev. Učiteljica-asistentka Valentina Novak, ki je pripravila kulturni program, je prejela veliko čestitk. V proslavo je namreč vključila tudi starše in druge.

»To je pravi način, da se začnemo pogovarjati v različnih jezikih. Seveda o  kulturi najprej razmišljamo. Da bi koga izključili in razmišljali samo v slovenščini, bi jih malo sodelovalo v proslavi. To bi bilo škoda. Zdelo se mi je zelo pomembno, da vprašamo, kaj kultura je, vse. Vse učence, učitelje, ves kolektiv se je s tem ukvarjal cel mesec, k razmišljanju smo povabili tudi tiste, ki kreirajo jezikovno politiko v Porabju in mislim, da so zelo lepo povedali.«          

O tem, kaj je kultura, je razmišljala tudi slavnostna govornica Agota Kallay, vodja centra za manjšinsko šolstvo pri Zavodu za šolstvo Republike Madžarske, ki je spomnila na uspavanke, ki so jim jih pele babice, Župančičeve pesmi o Cicibanih, Skodelica kave, Martina Krpana in druga pomembna dela slovenske književnosti.

Na prireditvi v nedeljo, 10.2.2019, ki jo je v Slovenskem domu v Monoštru pripravila še Zveza Slovencev na Madžarskem, pa se je predstavila prekmurske etno skupina Edna. Slavnostni govornik, slavist in novinar Dušan Mukič, pa je poudaril, da je zanj slovenska kultura vse, kar je povezano z jezikom.

»Slovenska kultura je zame v prvi vrsti slovenski jezik, prvi jezik, ki sem ga spregovoril, jezik, ki sta mi ga predala mama in oče…. In čeprav izdelujemo papirnate cvetlice in plešemo v folklornih skupinah, mi kultura pomeni predvsem slovenski jezik. To so časopisi, ki jih izdajamo, je slovenskih radio v Monoštru, so Slovenski utrinki in  še več. So novele, ki se napišejo v slovenskem jeziku, so pesmi, so romani v slovenskem jeziku. Tu v Porabju pa je še posebej pomembno porabsko slovensko narečje.«      

Dan spomina na eksodus in oživljanje fašizma

10.2.2019 so 15. leto zapored v Italiji obeležili državni dan spomina na množično povojno izseljevanje Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije ter umrlih v kraških breznih. Dan spomina je sosednja država razglasila leta 2004 prav na dan, ko so v Parizu leta 1947 z mirovno pogodbo začrtali mejo med Italijo in Jugoslavijo in jo leta 1975 potrdili z Osimskimi sporazumi.

Že več dni prej so poskrbeli za različne dogodke, s katerimi javnosti in zlasti mladim predstavljajo preteklost, vendar na svoj način, enostransko, tako, kot koristi trenutni politiki. In pri italijanski razlagi tragičnih delov skupne zgodovine ob tej italijansko slovenski meji so ostali tudi vsi govorniki osrednje slovesnosti pred fojbo v Bazovici na Tržaškem Krasu: tržaški župan Dipiazza, predsednik evropskega parlamenta, Italijan, Tajani, notranji minister in podpredsednik italijanske vlade Salvini, dijaki, ki so jih na fojbo pripeljali iz vse države.

Eksodus in fojbe so bile tragični del skupne preteklosti, tako, kot 20 letni fašistični genocid nad Slovenci, so zapisali slovenski in italijanski zgodovinarji v skupnem poročilu, ki pa bolj ali manj ostaja le  zaprto v predalih. Italija še vedno vztraja pri svoji razlagi. Tržaška zgodovinarka Dunjo Nanut v pogovoru z Mirjam Muženič opozarja na prezrte zgodovinarje in zlorabo v politične namene.

»Mislim, da bi morali zgodovinarji še naprej raziskovati in bi morali imeti prvo besedo, politika pride kasneje oziroma bi morala biti obstranska, saj jih preveč rada uporablja v svoje namene. Teh vprašanj se loteva ob določenih prilikah, priložnostno, zganja velik halo, naslednjih dan se vse to utiša in pozabi.«

Dijaki slovenskih srednjih šol v Gorici pa so bili v noči na slovenski kulturni praznik tarča  krajevnih nestrpnežev. Na zidu pred šolskim centrom se je pojavilo šest velikih plakatov s fotografijami in gesli študentske organizacije, ki je del skrajno desničarskega gibanja Casa Pound. V številnih odzivih po vsem mestu so prevladovale obsodbe. Goriški dijaki so strnili vrste, pripravili protest, v katerem so se jim pridružili učitelji in  nekateri predstavniki organizacij slovenske narodne skupnosti. Glasno so odmevale himna, Samo milijon nas še živi, Slovenskega naroda sin in druge. Senatorka Tatjana Rojc je zaradi dogajanja zaskrbljena:

»Klima se zelo spreminja. Tudi sama sem tarča grobih napadov, psovk, ki jih nisem slišala desetletja. Zato mislim, da moramo stati ob strani našim dijakom, ki so pogumno obsodili to, kar se jim dogaja, in seveda tudi sami bit posebej budni v tem trenutku, ker se bojim, da se ponavlja to, kar se je dogajalo že v 20 letih (prejšnjega stoletja).«

 Prisluhnite oddaji!


27.05.2024

Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


20.05.2024

Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?


13.05.2024

Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?


06.05.2024

Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.


29.04.2024

Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov