Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
dr. Daniel Wutti, Milena Olip, Dominik Srienc in Tanja Prušnik o koroških Slovencih nekoč, danes in jutri
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, zdajšnjih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s štirimi rojaki, ki so s svojim znanstvenim in kulturno-umetniškim delovanjem dejavno vpeti v koroško slovensko realnost.
Psiholog, predavatelj na Pedagoški visoki šoli v Celovcu na Inštitutu za večjezičnost in medkulturno izobraževanje, dr. Daniel Wutti med drugim proučuje spominsko kulturo in raziskuje prenos travm med generacijami koroških Slovencev. Je tudi soavtor zbornika Spominske kulture na obmejnem območju, nastalega ob sodelovanju učiteljev z obeh strani meje in namenjenega preseganju izključujočih interpretacij zgodovinskih dogodkov. Zbornik je dostopen tudi tu.
Na 10. oktober in zaznamovanja obletnice plebiscita, tako kot vsi naši sogovorniki, nima lepih spominov, saj so bila vedno v znamenju proslavljanja zmage nemško govorečih nad Slovenci.
»To povezujem z nemškim praznikom enojezičnosti, željo po homogenizaciji avstrijske Koroške, v kateri kot Slovenec nisem videl svojega prostora. Počutil sem se ogroženega.«
Dr. Daniel Wutti
Spomin na pretekla praznovanja obletnice plebiscita mu še danes vzbuja nelagodje. Letošnji 10. oktober pa vidi kot priložnost, kot začetek nečesa novega. Vidne je več dvojezičnosti, več je sodelovanja in povezovanja, po Koroškem potuje dvojezična razstava in to so dobri znaki.
»Zanimivo bo, kakšno bo praznovanje leta 2021. Naj se dobre prakse ne končajo letos, temveč naj bo to le začetek. Potem bom sam ocenil, ali bom prihodnje leto tudi sam zahteval, naj se praznovanja prekinejo.«
Dr. Daniel Wutti
Režiserka in učiteljica na dvojezični ljudski šoli Milena Olip, od junija letos predsednica KPD Planina iz Sel, s svojimi filmi sodeluje na različnih mednarodnih festivalih, v tekmovalnem sporedu letošnjega Festivala slovenskega filma pa bo prikazan njen kratki film Mogoče najdem tolažbo v iskanju. Leta 2018 je v dokumentarnem filmu Sine legibus − po poteh 1976 predstavila upor zoper preštevanje pripadnikov koroških Slovencev in drugih manjšin v Avstriji.
Razmere so se izboljšale, vendar je to, kar se je dogajalo v 100 letih, povzročilo nepopravljivo škodo. Res je, da se število prijav k dvojezičnemu pouku še povečuje.
»Otroke prijavlja vse več staršev, ki imajo skoraj gotovo slovenske korenine, vendar jezika niso predali naprej. To breme, da si opustil materni jezik, je veliko breme in to breme nosi s sabo veliko Korošcev in Korošic. Zato mogoče tudi prijavljajo svoje otroke. Zavedati pa se moramo, da to nikoli ne bodo postali slovensko čuteči ljudje. To so ljudje, ki se s pozitivnim odnosom učijo tujega jezika.«
Milena Olip
Pesnik in prevajalec Dominik Srienc je predavatelj na celovški Univerzi in na Inštitutu Roberta Musila med drugim odgovoren za arhive koroških slovenskih literatov. Kritičen je tako glede hipnih razmer na avstrijskem Koroškem kot do samega zaznamovanja 100. obletnice plebiscita.
Če je bila preteklost zaznamovana s totalno asimilacijo in diskriminacijo, se razmere res lahko le izboljšujejo.
»Če primerjamo zadnja dva deželna glavarja, lahko zdajšnji razmere samo izboljša. Še vedno pa se slovenščina ne razume kot obogatitev. Morda le v gospodarstvu, v smislu več jezikov znaš … toda Celovec je še vedno enojezičen, kar je pred kratkim dejala županja, in v 2020 še vedno razpravljamo, da je nemški jezik deželni jezik in to piše tudi v deželni ustavi. Ja, nekaj je v zraku.«
Dominik Srienc
Arhitektka in umetnica Tanja Prušnik je lani postala prva predsednica Künstlerhausa – Društva avstrijskih likovnih umetnikov, najstarejšega društva umetnikov v Avstriji, katerega začetki segajo v sredino 19. stoletja. S svojimi likovnimi deli in umetniškimi instalacijami sodeluje tudi na avstrijskem Koroškem in med drugim neguje tradicijo svojega deda Karla Prušnika - Gašperja.
V okviru CarinthiJA 2020 je na mostu čez Dravo od Labota do Suhe postavila 18 dvometrskih tabel z odlomki iz dedovega dela Gamsi na plazu.
Slovenski jezik je, pravi, zanjo zelo pomemben, zato ga tudi pri svojem delu vedno postavlja v ospredje.
»Počutim se kot zavedna koroška Slovenka in to živim tudi na Dunaju. Verjetno bi tako živela tudi drugod, ker je to globoko v mojem bistvu.«
Tanja Prušnik
Ponosna je, da bodo 21. novembra v Künstlerhausu odprli prvi dvojezični projekt v okviru sosedskega dialoga Avstrija Slovenija.
»Mislim, da je priložnost za spremembe tu. To pa lahko dosežemo le s pozitivnostjo. Z agresivnostjo nam ne bo uspelo doseči sprememb. Pomembno pa je, da vztrajamo, da bodo društva dobila podporo, ki jim pripada, da lahko naše družbeno življenje poteka nemoteno, da se izobražujemo v slovenskem jeziku od vrtca naprej, da imamo kulturne in športne prireditve. Treba je vztrajati pri tem, po moje, lahko zelo ognjevito, vendar v konstruktivnem dialogu.«
Tanja Prušnik
Kako naši sogovorniki doživljajo koroško slovensko realnost, kako si predstavljajo življenje čez 10 let?
Prisluhnite!
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
dr. Daniel Wutti, Milena Olip, Dominik Srienc in Tanja Prušnik o koroških Slovencih nekoč, danes in jutri
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, zdajšnjih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s štirimi rojaki, ki so s svojim znanstvenim in kulturno-umetniškim delovanjem dejavno vpeti v koroško slovensko realnost.
Psiholog, predavatelj na Pedagoški visoki šoli v Celovcu na Inštitutu za večjezičnost in medkulturno izobraževanje, dr. Daniel Wutti med drugim proučuje spominsko kulturo in raziskuje prenos travm med generacijami koroških Slovencev. Je tudi soavtor zbornika Spominske kulture na obmejnem območju, nastalega ob sodelovanju učiteljev z obeh strani meje in namenjenega preseganju izključujočih interpretacij zgodovinskih dogodkov. Zbornik je dostopen tudi tu.
Na 10. oktober in zaznamovanja obletnice plebiscita, tako kot vsi naši sogovorniki, nima lepih spominov, saj so bila vedno v znamenju proslavljanja zmage nemško govorečih nad Slovenci.
»To povezujem z nemškim praznikom enojezičnosti, željo po homogenizaciji avstrijske Koroške, v kateri kot Slovenec nisem videl svojega prostora. Počutil sem se ogroženega.«
Dr. Daniel Wutti
Spomin na pretekla praznovanja obletnice plebiscita mu še danes vzbuja nelagodje. Letošnji 10. oktober pa vidi kot priložnost, kot začetek nečesa novega. Vidne je več dvojezičnosti, več je sodelovanja in povezovanja, po Koroškem potuje dvojezična razstava in to so dobri znaki.
»Zanimivo bo, kakšno bo praznovanje leta 2021. Naj se dobre prakse ne končajo letos, temveč naj bo to le začetek. Potem bom sam ocenil, ali bom prihodnje leto tudi sam zahteval, naj se praznovanja prekinejo.«
Dr. Daniel Wutti
Režiserka in učiteljica na dvojezični ljudski šoli Milena Olip, od junija letos predsednica KPD Planina iz Sel, s svojimi filmi sodeluje na različnih mednarodnih festivalih, v tekmovalnem sporedu letošnjega Festivala slovenskega filma pa bo prikazan njen kratki film Mogoče najdem tolažbo v iskanju. Leta 2018 je v dokumentarnem filmu Sine legibus − po poteh 1976 predstavila upor zoper preštevanje pripadnikov koroških Slovencev in drugih manjšin v Avstriji.
Razmere so se izboljšale, vendar je to, kar se je dogajalo v 100 letih, povzročilo nepopravljivo škodo. Res je, da se število prijav k dvojezičnemu pouku še povečuje.
»Otroke prijavlja vse več staršev, ki imajo skoraj gotovo slovenske korenine, vendar jezika niso predali naprej. To breme, da si opustil materni jezik, je veliko breme in to breme nosi s sabo veliko Korošcev in Korošic. Zato mogoče tudi prijavljajo svoje otroke. Zavedati pa se moramo, da to nikoli ne bodo postali slovensko čuteči ljudje. To so ljudje, ki se s pozitivnim odnosom učijo tujega jezika.«
Milena Olip
Pesnik in prevajalec Dominik Srienc je predavatelj na celovški Univerzi in na Inštitutu Roberta Musila med drugim odgovoren za arhive koroških slovenskih literatov. Kritičen je tako glede hipnih razmer na avstrijskem Koroškem kot do samega zaznamovanja 100. obletnice plebiscita.
Če je bila preteklost zaznamovana s totalno asimilacijo in diskriminacijo, se razmere res lahko le izboljšujejo.
»Če primerjamo zadnja dva deželna glavarja, lahko zdajšnji razmere samo izboljša. Še vedno pa se slovenščina ne razume kot obogatitev. Morda le v gospodarstvu, v smislu več jezikov znaš … toda Celovec je še vedno enojezičen, kar je pred kratkim dejala županja, in v 2020 še vedno razpravljamo, da je nemški jezik deželni jezik in to piše tudi v deželni ustavi. Ja, nekaj je v zraku.«
Dominik Srienc
Arhitektka in umetnica Tanja Prušnik je lani postala prva predsednica Künstlerhausa – Društva avstrijskih likovnih umetnikov, najstarejšega društva umetnikov v Avstriji, katerega začetki segajo v sredino 19. stoletja. S svojimi likovnimi deli in umetniškimi instalacijami sodeluje tudi na avstrijskem Koroškem in med drugim neguje tradicijo svojega deda Karla Prušnika - Gašperja.
V okviru CarinthiJA 2020 je na mostu čez Dravo od Labota do Suhe postavila 18 dvometrskih tabel z odlomki iz dedovega dela Gamsi na plazu.
Slovenski jezik je, pravi, zanjo zelo pomemben, zato ga tudi pri svojem delu vedno postavlja v ospredje.
»Počutim se kot zavedna koroška Slovenka in to živim tudi na Dunaju. Verjetno bi tako živela tudi drugod, ker je to globoko v mojem bistvu.«
Tanja Prušnik
Ponosna je, da bodo 21. novembra v Künstlerhausu odprli prvi dvojezični projekt v okviru sosedskega dialoga Avstrija Slovenija.
»Mislim, da je priložnost za spremembe tu. To pa lahko dosežemo le s pozitivnostjo. Z agresivnostjo nam ne bo uspelo doseči sprememb. Pomembno pa je, da vztrajamo, da bodo društva dobila podporo, ki jim pripada, da lahko naše družbeno življenje poteka nemoteno, da se izobražujemo v slovenskem jeziku od vrtca naprej, da imamo kulturne in športne prireditve. Treba je vztrajati pri tem, po moje, lahko zelo ognjevito, vendar v konstruktivnem dialogu.«
Tanja Prušnik
Kako naši sogovorniki doživljajo koroško slovensko realnost, kako si predstavljajo življenje čez 10 let?
Prisluhnite!
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Neveljaven email naslov