Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radio Študent, najstarejša študentska radijska postaja v Evropi

12.01.2021

Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.

Glasba, ki je drugje ne slišimo. Informativni prispevki iz koncev sveta, ki jih v programih osrednjih medijev ni. Avantgardne reklame in legendarni radijski jingli.

Radio Študent (89,3) oziroma RŠ je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 1968, oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli tri ure živega programa dnevno, danes jih imajo 17.

"To pomeni približno 5500 novinarskih prispevkov na leto."

Prispevki so z vseh področij novinarstva, med posebej močnimi sta kulturno in znanstveno uredništvo. Čeprav je znanstvena redakcija njihova najmlajša redakcija, je prejela že dve nagradi:

"Dobili so nagrado Prometej, ki je podeljena za odločnost v komuniciranju v znanosti. Jo je dobila cela redakcija. V lanskem letu je naša novinarka in nekdanja urednica te redakcije Zarja Muršič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenje Čuvaj/Watchdog za izstopajoč novinarski dosežek v letu 2020. Poročala je o prvem valu koronavirusa, ko nihče ni čisto vedel, kaj se dogaja. Preučevala je vso sočasno strokovno literaturo, imeli smo intervjuje s tujimi sogovorniki."

Največ sodelavk in sodelavcev na Radiu Študent ima glasbeno uredništvo.

"Poleg redakcijskega dela imamo seveda tudi druge službe; službe za napovedovanje in tonsko-tehniško službo. Predvsem ta je bila včasih zelo avantgardna. V začetku Radia Študent so študentje elektrotehnike sami naredili oddajnik. Pa tudi svojo mešalno mizo."


Torkov kviz

206 epizod


Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.

Radio Študent, najstarejša študentska radijska postaja v Evropi

12.01.2021

Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.

Glasba, ki je drugje ne slišimo. Informativni prispevki iz koncev sveta, ki jih v programih osrednjih medijev ni. Avantgardne reklame in legendarni radijski jingli.

Radio Študent (89,3) oziroma RŠ je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 1968, oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli tri ure živega programa dnevno, danes jih imajo 17.

"To pomeni približno 5500 novinarskih prispevkov na leto."

Prispevki so z vseh področij novinarstva, med posebej močnimi sta kulturno in znanstveno uredništvo. Čeprav je znanstvena redakcija njihova najmlajša redakcija, je prejela že dve nagradi:

"Dobili so nagrado Prometej, ki je podeljena za odločnost v komuniciranju v znanosti. Jo je dobila cela redakcija. V lanskem letu je naša novinarka in nekdanja urednica te redakcije Zarja Muršič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenje Čuvaj/Watchdog za izstopajoč novinarski dosežek v letu 2020. Poročala je o prvem valu koronavirusa, ko nihče ni čisto vedel, kaj se dogaja. Preučevala je vso sočasno strokovno literaturo, imeli smo intervjuje s tujimi sogovorniki."

Največ sodelavk in sodelavcev na Radiu Študent ima glasbeno uredništvo.

"Poleg redakcijskega dela imamo seveda tudi druge službe; službe za napovedovanje in tonsko-tehniško službo. Predvsem ta je bila včasih zelo avantgardna. V začetku Radia Študent so študentje elektrotehnike sami naredili oddajnik. Pa tudi svojo mešalno mizo."


25.08.2020

Sedemkrat je bil agent 007, zdaj "pozablja" življenje na Bahamih

Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.


18.08.2020

Lili in Marlen, prodajalka zelenjave in bolničarka

Je Lili Marlen res "najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov"? Kdo je v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se pod laterno poslavlja od vojaka, ki odhaja na fronto?


11.08.2020

Dolgočasim se kot slon!

Sloni niso nerodni, so pa podvrženi dolgčasu, saj spijo le 4 ure dnevno. Vode ne pijejo z usti, ampak si jo tja brizgnejo s trobcem – naenkrat kar 6 litrov. 12. avgust je mednarodni dan slonov. V osnovi poznamo tri vrste – to so afriški savanski slon, afriški gozdni slon in azijski slon. Slednjega smo obiskali v ljubljanskem živalskem vrtu. Oskrbnik Gange, Matija Ramšak, je povedal, da kar nekaj stereotipov povezanih s sloni, ne drži. Kot na primer ta, da si neroden kot slon v trgovini s porcelanom.


04.08.2020

Sodobne zračne ladje so ekološke, poceni in tudi varne

Tragična nesreča nemške zračne ladje Hindenburg, ki je leta 1937 čez Atlantik prevažala potnike, je zavrla razvoj na tem prej relativno obetavnem področju. Ustavila pa ga ni, pravi dr. Tadej Kosel.


28.07.2020

Prvo slovensko planinsko kočo so zgradili pred 126 leti

Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.


21.07.2020

"Od vseh metuljev jih 90 odstotkov leta ponoči"

Marsikje po svetu v tem tednu obeležujejo teden nočnih metuljev, ki so izjemno raznolika skupina žuželk. Ker so metulji po izvoru žuželke, ki so aktivne ponoči, najbrž ni nič čudnega, da je veliko več vrst nočnih kot dnevnih metuljev. Ostanki fosilov kažejo, da so nočni metulji na našem planetu že vsaj 190 milijonov let. Največji nočni metulj na svetu je vrsta sovke, ki živi v južni in osrednji Ameriki in ima premer kril okoli 30 centimetrov. Od julija do srede septembra lahko tudi v Sloveniji opazujemo posebno velikega nočnega metulja, ki so ga v naše kraje prinesli bratje Mach. Z njim je povezano tudi tokratno nagradno vprašanje. Več o nočnih metuljih je Mojci Delač povedal entomolog Stanislav Gomboc.


14.07.2020

Jadransko morje, jasli za morske pse

Poznamo okoli 350 morski psov, od teh je potencialno nevarnih manj kot je prstov na eni roki. Kako zmotno je pričakovanje, da so vsi orjaški s krvoločnimi zobmi? Kar precej! Torkov kviz ob dnevu ozaveščanja o morskih psih namenjamo prav tej vrtsti hrustančnice.


07.07.2020

Mama ga je klicala »Mozart«

Skladatelj, aranžer in dirigent Mojmir Sepe bo 11. julija dopolnil častitljivih 90 let. Muzikolog magister Domen Prezelj, vodja nototeke na RTV Slovenija in poznavalec mojstrovega dela, pravi, da je »Mozart,« kot ga je klicala mama, že pri šestih letih napisal prvo klavirsko skladbo, danes pa ga poznamo predvsem kot skladatelja Slovenske popevke.


30.06.2020

Vseživljenjska knjiga za večkratno branje v različnih obdobjih

Kolikokrat ste ob kakšnemu darilu ali čestitki zapisali misel iz knjige Mali princ? Ali pa morda podarili kar knjigo oz. zbirko izbranih citatov? »Ne pride daleč, kdor gre naravnost.« in »Bistvo je očem nevidno.« sta gotovo med pogostejšimi. Po poslušanju Torkovega kviza boste morda knjigo prebrali še enkrat z druge perspektive. Analizirali smo jo tako, kot to počnejo študentje Pedagoške fakultete.


23.06.2020

Nocebo, placebov "zlobni" brat dvojček

Placebo, ki ga spletni Fran definira kot »navidezno zdravilo«, poznamo oz. smo vsaj že slišali zanj. Kaj pa nocebo? Poznate? Prvič slišite? Potem je današnji Torkov kviz pravi naslov za vaša ušesa – v naslednjih 10 minutah namreč povemo vse o placebovem "zlobnem" bratu dvojčku!


16.06.2020

"Edini način, da parada je, je ta, da je politična!"

Zavzemanje za enakopravnost in enakovrednost. Manifestacija proti diskriminaciji. Trenutek vidnosti in poguma marginaliziranih. Vse to in še marsikaj je Parada ponosa – najbolj množična družbeno-politična in kulturna prireditev pri nas. Letos se bo v prestolnici zgodila že dvajsetič, zato se bo zgodila tudi v Torkovem kvizu!


09.06.2020

"Dlje časa ko traja maceracija, več barvil se bo izlužilo"

Vsaka 20 prodana steklenica vina v Sloveniji je rosé. V svetu je delež še večji – roséjeva je vsaka 10 steklenica. Je bil pa ta odstotek v svetu pred komaj 10 leti več kot polovico manjši. V Torkovem kvizu zato vse o rosé-ju – »zardevajočemu« poletnem vinu, ki postaja vse bolj priljubljeno!


02.06.2020

Kaj sproži "deja vu"?

"Deja vu" oz. po naše "že videno" je pojav, ob katerem se sproži poznan občutek, da smo to, kar doživljamo, nekoč že doživeli, čeprav to ni možno.


26.05.2020

"Ne kaj, ampak kje je podkast?"

V enem letu se je število naročnikov na podkast Druge jutranje kronike povečalo za 4-krat!


19.05.2020

Svetloba od Sonca do Zemlje potuje 8 minut in 20 sekund

Radi imamo prve spomladanske, ki toplo pobožajo našo kožo in prebudijo rastlinski svet. A predolgo nastavljanje njihovi toploti - oz. pravilneje bi bilo, če rečemo sevanju - lahko pusti na koži trajne posledice. Pripravite sončno kremo in očala - v glavni vlogi Torkovega kviza danes nastopajo sončni žarki!


12.05.2020

Rolkanje - subkultura ali olimpijska disciplina?

Tony Hawk je v svetu rolkanja tako pomemben in znan kot Michael Jordan v svetu košarke. Ameriški poklicni rolkar jih ima danes 52, zato si zasluži omembo v Torkovem kvizu o rolkanju!


05.05.2020

Od Pinga do Mikija Mustra

Filmski animator v 8-urnem delavniku ustvari 5 sekund animacije oz. 60 posameznih sličic. O delu animatorjev in stanju te stroke pri nas pa pove več Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.


28.04.2020

Radioamaterji komunicirajo s hitrostjo okoli 150 znakov na minuto

Pred 229 leti se je rodi Samuel Morse, izumitelj Morsejeve abecede. 27. april, ki je datum njegovega rojstva, je danes mednarodni dan Morsejeve abecede.


21.04.2020

“Palček”, ki je igral kot bi mu Shakespeare vloge pisal

Nekoč so ga klicali Palček, visok je le 170 centimetrov, ima šarm porednega fanta, znan je po hripavem glasu. Al Pacino nastopa pred filmskimi kamerami že pol stoletja. Ali je Al Pacino spreminjal Hollywood, ali pa je bil predvsem zvesti vojščak hollywoodske filmske industrije? O igralcu, ki v teh dneh praznuje 80 let, razmišljata fimski kritik Marcel Štefančič, jr. in igralka Katarina Čas.


14.04.2020

Pred 125 leti je Ljubljano stresel rušilni potres

Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi.


Stran 9 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov